Novice


Arhiv: Nominirana dela za nagrado Kristine Brenkove 2015 za izvirno slovensko slikanico

Žirija v sestavi red. prof. dr. Dragica Haramija, predsednica, in članici doc. Alenka Sottler, spec., in Kristina Picco, prof., je na seji, 29. 10. 2015, izmed 30 slikanic, ki jih je poslalo na razpis za nagrado 11 založb (dela so izšla med 31. 7. 2014 in 15. 9. 2015), izbrala 5 nominiranih del (avtorji so navedeni po abecednem redu):



Maja Kastelic: Deček in hiša. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Avtorska slikanica deluje na prvi pogled kot slikanica brez besedila, a to ni res, saj je intraikonično besedilo tako pomembno, da kliče k redefiniciji tihe knjige. Slikanica je predvsem poklon mladinski književnosti ter umetnikom, ki se z njo ukvarjajo na besedilni (npr. Andersenova ulica, Ulica bratov Grimm; papirnata letala Daneta Zajca) ali ilustrativni ravni (na notranji naslovnici je deček naslikan v okviru, kakor Mančkov Pedenjped; deček je oblečen v črtasto majico, kakor Juri Muri Melite Vovk in Damijana Stepančiča; poustvarjeni motivi iz Pepelke Alenke Sottler, Zlate ptice Ančke Gošnik Godec, Trnuljčice Marlenke Stupica). Gre za vizualno navezavo na znane ustvarjalce, besedila, ilustracije, torej lahko govorimo o večplastnosti skozi medbesedilnost, ki se sklicuje predvsem na likovno umetnost.



Lila Prap: Kraca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015.
Živalski liki v pesniški slikanici so predstavljeni na način premične knjige: vsak list je razdeljen na polovico, bralec tako sestavlja različne ilustracije (desna stran) ter različne pesmi in njihove naslove (leva stran). Takšna slikanica »prerezanka« v besedilno izčiščeni in minimalistični maniri, ki lahko spreminja recepcijske lege (pesem, uganka, zloženka itd.), ponuja premišljeno igriv poligon predvsem za najmlajše bralce. Slikanica je krasen primer tega, da bolj kot so si besede in slike komplementarne, bolj dinamičen postaja odnos med njimi. Nonsens, humor, celo absurd, presenečenje in poetičnost, nas zabavajo, drže v napetosti in veselem pričakovanju vse do konca knjige, ki konca sploh nima.

 



Barbara Simoniti in Peter Škerl: Andrej Nespanec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Je slikanica o dečku, ki v sanjah prestopi v fantastični svet živali, kamor ga popelje netopir Nan, ker (Simoniti 2014: 20): »Jasno ko črna noč! Kdor ne more spati, zamudi vse sanjske zgodbe!«. V sanjskem svetu se skozi Škerlove ilustracije izpolnijo poprejšnje dečkove želje, njegovo srečanje s kitom, z galebi (ki jih ima sicer natisnjene na odeji), z ribami (ki jih vidi v parketu, zloženem na ribjo kost); sanje so asociacije vseh bližnjih, vsakdanjih stvari. Tekoč jezik z ljubečo in blagohotno intonacijo pripravlja mehko posteljo Škerlovim liričnim barvnim in svetlobnim odtenkom, ki zasvetijo v polnosti, ko se zgodba osvobodi besed. S svojim prestopom v s(p)anje odjadra na drugo stran, kar slikanica spretno uporabi za prehod na višjo raven izvirnosti. Ko Andrej stopi v sanje, besede v slikanici utihnejo in se skrijejo v slike. Iz ilustracij lahko spoznamo, kaj je Andrej v sanjah doživel. Zjutraj, ko se deček zbudi v realnost, se besedilo spet vrne k ilustracijam.

 



Peter Svetina in Damijan Stepančič: Domače naloge. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014. Zbirka vsebuje pesmi, katerih skupni okvir so šola in učenje, vendar pa domače naloge niso le stvar šole, so veliko širše, saj pesnik upoveduje tudi odnose, razmerja … Svetinov pesniški jezik je neujemljiv. Ljubezenske, razpoloženjske, šolske, avtobiografske (in še in še) niti spletajo vrtinec nonsensnih, humornih in igrivih vezi, ki pa še zdaleč niso zgolj le to; ves čas opominjajo na zabrisano mejo med ljubeznijo in osamljenostjo, igro in delom, potrošništvom in izvirnostjo, konkretnim in abstraktnim itd. Stepančičev ilustratorski izraz mojstrsko ujame to subtilno šelestenje in iz njega (po)ustvari nelinearno podobje utrinkov, ki zaobjamejo zbirko kot celoto. Pesniku enakovredno sledi z navihano fantovsko energijo, hkrati pa ves čas ohranja suverenost likovnega jezika.

 



Ukrajinska ljudska in Hana Stupica: Rokavička. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Znana pravljična tema o skupnem bivanju živali, tudi npr. v slovenski folklorni tradiciji (Mojca Pokrajculja, Deklica veka), razvija predvsem motiv strpnosti in kolegialnosti. Kanonska zimska pravljica, ki je svoje upodobitve doživela že neštetokrat, bi zagotovo predstavljala zahteven ilustratorski izziv še tako izkušenemu avtorju. Mlada ilustratorka Hana Stupica pa je že v svojem prvem slikaniškem delu več kot odlično opravila svoje delo. Hana Stupica je slikanico naslikala s finim občutkom za pravljično vzdušje. Vse je tako ljubko pretehtano in hkrati tako precizno v ravnotežju, da nas njena poetika očara.


 

Fotogalerija