Evropski parlament je sprejel Resolucijo o prihodnosti evropskega knjižnega sektorja.

Evropska knjižna industrija je eden najpomembnejših kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v Evropi, saj vsako leto izda približno 600 000 naslovov. Ocenjuje se, da celotna vrednostna veriga zaposluje več kot pol milijona ljudi v Evropski uniji.

Družbeni pomen dostopa do knjig

Parlament je vse države članice pozval, naj knjige obravnavajo kot osnovno dobrino in sprejmejo ukrepe na nacionalni ravni za spodbujanje branja od zgodnjega otroštva . Poudaril je potrebo po vzpostavitvi ravnovesja v knjižnem ekosistemu z zaščito vloge različnih akterjev v vrednostni verigi, kot so avtorji, založniki, tiskarji, distributerji, prevajalci, knjigarne in knjižnice.

Ob poudarjanju vrednosti knjig kot orodja za spodbujanje raznolikosti in vključevanje skupin, ki jim grozi marginalizacija v družbi, so poslanci pozvali države članice, naj čim prej začnejo izvajati evropski zakonodajni akt o dostopnosti in sprejmejo ukrepe za zagotovitev dostopnosti knjig. v formatih, dostopnih osebam s posebnimi potrebami .

Države članice so pozvali, naj sektorju, zlasti MSP in mikropodjetjem, zagotovijo zadostno finančno in strukturno podporo, hkrati pa financirajo raziskave in inovacije za povečanje dostopnosti.

Podpiranje in spodbujanje boljšega kroženja evropskih knjig

Parlament je pozval Komisijo in države članice, naj povečajo proračun programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2028–2034, zlasti z dodelitvijo več sredstev knjižnemu sektorju, in razširijo svojo podporo sektorju prek programa Obzorje Evropa za obdobje 2028–2028 . 2034.

Države članice so pozvane, da spodbujajo raznolikost del pomembne kulturne in družbene vrednosti s povečanjem proračuna za nabavo knjižnic , da podprejo lokalne knjigarne in zaščitijo naložbeno zmogljivost založnikov.

Člani so poudarili potrebo po podpori ustvarjanja in prevajanja evropskih knjig , vključno z neumetnostjo , ter pomen mobilnosti in izmenjav za avtorje in prevajalce za olajšanje njihovega ustvarjalnega dela. Podprli so nadaljnjo promocijo nagrade Evropske unije za književnost in razširitev njenega področja uporabe v državah članicah, zlasti z oblikovanjem kategorije za evropske otroške knjige.

K vključujoči bralni kulturi

Člani so pozvali k več pobudam za spodbujanje branja v državah članicah, kot je uvedba „ kulturnih bonov “, zlasti za mlade in marginalizirane skupine, ki bi lahko olajšali nakup knjig. Otroške knjige je treba bolj podpreti z vzpostavitvijo „programa prve knjige“ ali podobnih pobud na nacionalni ravni za spodbujanje branja. Države članice bi morale vzpostaviti mrežo „ ambasadorjev branja “, cenjenih in vplivnih vzornikov, ki bi delili svojo strast in navdušenje za spodbujanje branja.

Resolucija je poudarila vlogo knjižnic in samostojnih knjigarn kot temeljev lokalne skupnosti. Komisijo je pozval, naj oblikuje oznako za neodvisne knjigarne v EU, da bi povečala prepoznavnost lokalnih knjigarn in spodbujala raznolikost evropskih knjig.

Komisija bi morala zagotoviti, da bo med vojno in obnovo države še naprej dovolj sredstev za podporo ukrajinskemu knjižnemu sektorju, vključno z umetniki in avtorji.

Izzivi za prihodnjo rast knjižnega sektorja

Parlament je pozval Komisijo in države članice, naj podprejo sektor pri njegovem zelenem prehodu , zlasti s finančnimi spodbudami, raziskavami in sodelovanjem med vsemi akterji v dobavni verigi, vključno z uporabo surovin, trajnostne embalaže in prevoza, potrebnih za produkcija in distribucija tiskanih knjig. Komisija bi morala upoštevati pomen papirja pri oblikovanju in izvajanju politik zelenega prehoda. Poklican je za ustvarjanje oznake „Natisnjeno v Evropi“ .

Komisija bi morala oblikovati tudi jasne smernice za izvajanje uredbe o krčenju gozdov, pri čemer bi upoštevala posebno naravo in kompleksnost verige knjižnega sektorja.

Člani so priznali uporabo umetne inteligence (AI) v sektorju in poudarili pomen preglednosti v zvezi z usposabljanjem o umetni inteligenci, vključno z zbirkami podatkov in njihovimi viri. Komisijo so spodbudili, naj: (i) podpre usposabljanje tistih, ki so vključeni v knjižni sektor, da jih opremi z znanjem in spretnostmi, potrebnimi za uspešno prilagajanje spremembam, povezanim z umetno inteligenco; (ii) podpora raziskovalnim in inovacijskim projektom o uporabi umetne inteligence, da se poveča učinkovitost sektorja, zlasti glede okoljske trajnosti in dostopnosti.

Resolucija je poudarila, da je treba zagotoviti pošteno konkurenco in transparentnost lastništva založb na knjižnem trgu, da bi potrošnikom zagotovili izbiro in kulturno raznolikost. Poudaril je nepoštene prakse nekaterih prevladujočih spletnih igralcev, ki zlorabljajo svoj položaj v škodo manjših akterjev v vrednostni verigi.

Parlament je pozval k uvedbi ničelne stopnje DDV za knjige v državah članicah, ne glede na njihovo obliko ali način dostopa do njih, da bi podprli gospodarstvo znanja, spodbujali branje in promovirali njegove vseživljenjske koristi.

Nazadnje so člani pozvali k interoperabilnosti e-knjig v različnih napravah, saj bi morali potrošniki imeti možnost, da svoje e-knjige kupijo od katerega koli dobavitelja, ne glede na njihovo e-bralno napravo, ter dostopati do katere koli e-knjige, jo brati, shranjevati in prenašati. v kateri koli obliki.

Resolucija o prihodnosti evropskega knjižnega sektorja