Sporočilo za javnost – Novinarska konferenca 16. 11. 2023

Otvoritev 39. Slovenskega knjižnega sejma

Slovenski knjižni sejem je največji in najpomembnejši knjižni dogodek v Sloveniji, kjer se srečujejo avtorji, bralci, založniki in knjigotržci. Letošnji, že 39. knjižni sejem je praznik za vse ljubitelje knjig, pisane besede in literature na splošno ter predstavlja priložnost za založnike in avtorje, da predstavijo svoje najnovejše izdaje. 

Vesna Nahtigal, predsednica Upravnega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma

»Na Gospodarski zbornici Slovenije smo ponosni, da je Slovenski knjižni sejem v organizaciji naše Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev že 51 let trdno zasidran v slovensko kulturno krajino. To je ena najpomembnejših blagovnih znamk Gospodarske zbornice Slovenije, ki je z leti prerasla v najpomembnejši slovenski kulturni dogodek in v praznik knjig. Upam si trditi, da je Slovenski knjižni sejem tudi najlepši in najnazornejši dokaz tesne povezanosti kulture in gospodarstva. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev ima pri njegovi organizaciji in tudi pri spodbujanju bralne kulture pomembno in odgovorno vlogo.

Naj sejem prinese veliko zadovoljstva in uspeha prav vsakemu, ki kakorkoli prispeva k njegovi živosti, raznolikosti in odmevnosti! Na povsem osebni ravni pa si želim, da bi sejemski vrvež pritegnil še več mladih kot v preteklih letih. Da bi jih tudi v pogovorih s priljubljenimi mladinskimi pisatelji in na ustvarjalno zastavljenih dogodkih navduševali za poglobljeno branje. Da bodo jutri lahko našo družbo sooblikovali s svojo kritično mislijo in širino duha.« 

Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev

»Slovenski knjižni sejem je največja kulturna prireditev v Sloveniji, saj se bo na njem odvilo 266 dogodkov, kar je v Sloveniji na področju kulture redko. Sejem je hkrati tudi največja knjigarna v Sloveniji, toliko knjig in ponudnikov skupaj ne srečamo nikjer.

Prejšnje leto smo knjižni sejem preselili na Gospodarsko razstavišče. Razlogov za to je bilo več, najpomembnejši je bil ta, da je prireditev prerastla prostore Cankarjevega doma. Lani je bilo na Gospodarskem razstavišču razstavljavcem namenjenega 10 odstotkov več razstavnega prostora, sejem pa je obiskalo kar 45.000 obiskovalcev (od tega 14 odstotkov prvič), kar je 50 odstotkov več kot leta 2019, ko je sejem zadnjič potekal v živo v Cankarjevem domu.

Lanska selitev lokacije je bila zagotovo prava odločitev, kar kažejo tudi vzporednice z zagrebškim in beograjskim knjižnim sejmom, kjer so lani, ko se je sejem ponovno odvijal v živo, zabeležili 30-odstotni upad obiska.

Da bi tako razstavljavcem kot obiskovalcem zagotovili najboljše možnosti, smo med obojimi izvedli anketo. Na anketo je odgovorilo 50 odstotkov sodelujočih razstavljavcev, ki so bili najbolj zadovoljni s številom obiskovalcev, terminom in lokacijo sejma, najmanj pa z gostinsko ponudbo in položajem glavnega odra, kar bomo letos izboljšali.

Letos bo na sejmu knjigam namenjenega kar 40 odstotkov več razstavnega prostora, kar pomeni 2000 m², sejem bo potekal v dvoranah Kocka in Kupola, na njem pa se bo predstavilo več kot 100 razstavljavcev. Prisotne bodo vse večje založbe in sodelujoči iz kar petih držav.

Anketa med obiskovalci je tudi pokazala, da bi morebitna vstopnina od obiska sejma odvrnila preveliko število ljubiteljev knjig, zato knjižni sejem še naprej ostaja brezplačen. Samo stroški obsejemskega dogajanja organizatorja stanejo več kot 100.000 evrov. Obiskovalci so bili najbolj zadovoljni s preglednostjo in zračnostjo razstavišča in prizorišč, s ponudbo knjig in številom razstavljavcev, programom ter bližino železniške in avtobusne postaje. Tudi letos bomo obiskovalcem omogočili brezplačni prevoz na sejem z LPP in 75-odstotni popust pri nakupu vozovnic za vlak.

Proračun knjižnega sejma znaša že 400.000 evrov in je za 100 odstotkov višji od leta 2019.

Letošnje novosti: odpiralni čas sejma od 9.00 do 20.00, v petek in soboto do 21.00, v nedeljo do 18.00. Novost je tudi možnost oddaje garderobe, ki bo plačljiva, stala bo 2 evra. Ob nakupu knjig pri založbah Hiša poezija, MIŠ, Morfem in MVB, bo garderoba brezplačna.

Uradna otvoritev sejma bo v ponedeljek ob 18.00 na Glavnem odru, sejem pa bo otvorila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar.«

Helena Kraljič, predsednica Programskega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma

»Letos nas na različnih odrih čaka kar 266 različnih dogodkov. Na Glavnem odru, Pogovorni postaji, Pisateljskem odru in Odru mladih si bodo dogodki v času sejma sledili vsako polno uro med 9.00 in 20.00, v petek in soboto do 21.00 ter v nedeljo do 18.00. Tudi letos bo z nami Knjigosled, ki bo šolske skupine popeljal po sejmišču. Založniška akademija bo zanimiva predvsem strokovni javnosti in bo ponudila vpogled v prodajo avtorskih pravic, vstop na mednarodne trge in sodelovanje s tujimi založbami. V Stripovskem kotičku bo na ogled razstava stripov, obiskovalci se bodo lahko udeležili tudi pogovorov z ustvarjalci. Na razstavi ilustracij bo Društvo likovnih umetnikov predstavilo izbor ilustracij 14. Slovenskega bienala ilustracije. Letošnja država gostja je Srbija. Na sejmu si bodo lahko obiskovalci ogledali razstavo 50 : 50, ki je letos namenjena srbskim prevodom v slovenščino in slovenskim prevodom v srbščino. Ob 100. obletnici rojstva pesnika Kajuha na sejmu v sodelovanju z Občino Šoštanj pripravljamo razstavo Kajuhovih del. Občina Šoštanj bo s svojimi dogodki popestrila tudi utrip na sejmu. Z nami je že precej let Ljubljana, Unescovo mesto literature, ki spodbuja trajnostni razvoj literature in bralne kulture. Sejem bomo zaključili s koncertom Oblike duha, ki bo poklon Borisu A. Novaku ob njegovi 70-letnici.«

Boris Goličnik, župan Občine Šoštanj

»Ponosni smo, da je Šoštanj mesto v gosteh na 39. Slovenskem knjižnem sejmu, kjer se bomo predstavili kot Kajuhov Šoštanj.

Zadnji dve leti sta v občini posvečeni našemu poetu Karlu Destovniku – Kajuhu, ki se je v Šoštanju rodil 13. decembra 1922. Lani, ob 100. obletnici pesnikovega rojstva, smo Kajuhovo leto razglasili na občinski ravni, zelo pa smo bili veseli, da je njegovo veličino na predlog ministrstva za kulturo prepoznala tudi Vlada RS, ki je za Kajuhovo razglasila letošnje leto. Ob tem je Občina Šoštanj pesniku letos ob občinskem prazniku posthumno podelila naziv častnega občana.

Osrednji poudarek naših predstavitev na knjižnem sejmu je knjižica Sto dejstev o Kajuhu. Publikacijo je izdala Občina Šoštanj decembra 2022 – ob 100. obletnici pesnikovega rojstva. V knjižici je sto ilustriranih kratkih zapisov s poudarki iz Kajuhovega življenja in njegovega literarnega ustvarjanja.

Avtorica publikacije je Špela Poles, ki tudi vodi predstavitev Občine Šoštanj na letošnjem knjižnem sejmu.

Kajuhov Šoštanj bo na stojnici Slovenskega knjižnega sejma predstavljal tudi druge knjige o pesniku Kajuhu, ki so izšle pri različnih založbah in s podporo Občine Šoštanj. Vodilna je zbirka osmih knjig Kajuh 100, ki jih predstavljamo v sodelovanju s Knjižnico Velenje.

Hkrati bo Kajuhov Šoštanj na stojnici v okviru knjižnega sejma predstavljal tudi publikacije nekaterih šoštanjskih avtorjev in številne domoznanske publikacije, ki obravnavajo tematiko z območja naše občine.

Kajuhov Šoštanj bo poleg predstavitve na stojnici v okviru sejma pripravil različne dogodke.

Zelo se veselimo sodelovanja na 39. Slovenskem knjižnem sejmu, vabimo vas, da Kajuhov Šoštanj obiščete na lokaciji Kocka (A2).«

Aleksander Gatalica, prvi svetovalec Veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani

»Izjemno sem počaščen, da lahko v imenu Srbije pozdravim zbrane predstavnike medijev.

Srbija kot častna gostja 39. Slovenskega knjižnega sejma meni, da se s tem, ko pripelje svoje pisatelje in svojo literaturo, dejansko vrača domov v Ljubljano. Velik ugled srbskih pisateljev v Sloveniji in slovenskih pisateljev v Srbiji govori o tem, da se po več kot tridesetih letih življenja v ločenih državah naši literaturi nista razšli in da se še vedno zelo dobro poznata.

Zato je tudi program Srbije kot častne gostje 39. Slovenskega knjižnega sejma zasnovan kot niz pogovorov med enim srbskim in enim slovenskim pisateljem. Pogovori bodo potekali dvojezično, pri čemer bo vsak pisatelj govoril v svojem maternem jeziku. To je še en dokaz, da se razumemo in beremo. Pri stavku – Ali berete srbske pisatelje? – zato ne gre le za moto, ki postavlja vprašanje, ampak tudi za izjavo, ki že ima svoj odgovor: da, ’čitamo’ – da, beremo.«

Sporočilo za javnost – Novinarska konferenca 16. 11. 2023