Sporočilo za javnost – Novinarska konferenca 21. 11. 2024
Otvoritev 40. Slovenskega knjižnega sejma
Slovenski knjižni sejem je največji in najpomembnejši knjižni dogodek v Sloveniji, kjer se srečujejo avtorji, bralci, založniki in knjigotržci. Letošnji, jubilejni 40. knjižni sejem je praznik za vse ljubitelje knjig, pisane besede in literature na splošno ter predstavlja priložnost za založnike in avtorje, da predstavijo svoje najnovejše izdaje.
Letos sejem znova poteka na Gospodarskem razstavišču, kjer so organizatorji razstavljavcem namenili kar 10 % več prostora kot lani, skupno 2200 m². Na sejmu se bo predstavilo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe ter gostje iz petih držav, kar obeta pestro in mednarodno obarvano dogajanje.
Obiskovalci se bodo tudi letos na sejem pripeljali brezplačno z avtobusi LPP, medtem ko Slovenske železnice v času sejma nudijo 75 % popusta na ceno vozovnice.
Lanski dogodek je pritegnil več kot 52.000 obiskovalcev, letos pa pričakujemo, da se bo ta številka povzpela na 60.000.
Vesna Nahtigal, predsednica Upravnega odbora 40. Slovenskega knjižnega sejma
»Knjigotrštvo ni zgolj posel – je prostor, kjer se prepletata strast in predanost knjigi, ustvarjalnosti in kulturi. Knjiga nosi v sebi moč, da povezuje generacije, odpira nove svetove in širi obzorja.
Slovenski knjižni sejem je praznik te moči, kraj, kjer knjiga zaživi v vseh svojih barvah in oblikah. Ni le dogodek, temveč je blagovna znamka. In to ena najpomembnejših blagovnih znamk Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo naša Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev vsako leto oživlja s predanostjo in ponosom.
Slovenski knjižni sejem odraža načela, ki so za GZS sveta – povezovanje – v tem primeru gospodarstva in kulture, podpiranje rasti in inovacij ter prispevanje k izobraževanju in osveščanju širše javnosti. Kot največji kulturni dogodek v Sloveniji že 40 let potrjuje pomen knjige in knjigotrštva.
Naša Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev ima pri njegovi organizaciji in tudi pri spodbujanju bralne kulture pomembno in odgovorno vlogo.
Knjiga nas kot družbo povezuje, nam omogoča, da razumemo druge in najdemo svoj glas. Zato me navdušuje, da se obisk Slovenskega knjižnega sejma iz leta v leto povečuje, saj to kaže na to, da se je v ljudeh še vedno ohranila ljubezen do knjige, do znanja in zgodb, ki oblikujejo našo skupno zavest.
Obenem pa ima sejem neprecenljivo vrednost za razvoj bralne pismenosti, ki je temelj naše sposobnosti za kritično mišljenje in globlje razumevanje sveta. Vsak obiskovalec, ki se z radovednostjo sprehodi med stojnicami, postane del te zgodbe – zgodbe, ki gradi našo prihodnost. Bralna pismenost je namreč ključ, ki odpira vrata k uspešni, osveščeni in vključujoči družbi.
Veseli me, da Slovenski knjižni sejem vsako leto privablja tudi številne tuje založnike in avtorje, ki s seboj prinašajo bogastvo novih zgodb, idej in perspektiv. Letos imamo čast gostiti Hrvaško kot državo v fokusu ter Slovenske Konjice kot mesto v gosteh, ki s svojo prisotnostjo vnašata še več topline, raznolikosti in kulturnega bogastva v naš prostor.
Pomemben del sejemskih aktivnosti je tudi vsakoletno podeljevanje nagrad, ki predstavljajo simbol priznanja za odličnost in ustvarjalnost na področju knjižnega ustvarjanja ter navdih za nadaljnje delo v tej pomembni panogi.
Ob praznovanju 40. obletnice Slovenskega knjižnega sejma se s ponosom oziramo na preteklost, z optimizmom pa zremo v prihodnost. Naj bo ta sejem navdih za vse nas, da cenimo knjigo, negujemo branje in spodbujamo kulturo – zase, za prihodnje generacije in za bogatejšo družbo.«
Helena Kraljič, predsednica Programskega odbora 40. Slovenskega knjižnega sejma
»Letos je sejem že teden pred otvoritvijo zaživel v vročih točkah in sicer, s knjigarno Libris v Narodnem domu v Pobegih pri Kopru, kjer so predstavili roman Ferija Lainščka, Kurja Fizika. Zgodba se je nadaljevala s Simono Semenič in Uršo Majcen v knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici, Klub fantastičnih se je včaraj odvil v Konzorciju, Knjigarna Maks danes gradi dediščino Nove Gorice, jutri pa se bo spraševala Kako piše najmlajša generacija slovenskih romanopisk. V naslednjem tednu se boste v Konzorciju srečali Med vrsticami s Pio in Anžetom, v Knjigarni Beletrina pa z Zoranom Feričem.
Na vročih točkah obiskovalce poleg dogodkov čakajo informacije o sejmu in seveda nasmejani obrazi.
V času knjižnega sejma se bo zvrstilo 280 dogodkov.
Prvi dan knjižnega sejma Pionirski dom vabi na edinstven pesniški večer, ki združuje pet izjemnih evropskih pesnic in pesnikov ter prinaša sodobno poezijo v dialog z mladimi.
Država Gostja, Hrvaška, bo prvi dan sejma zaključila s pogostitvijo in z glasbenim programom Matije Dediča. V času nadaljevanja sejma je Hrvaška za nas pripravila mnoge nastope. Z besedo nas bodo razvajali Gibonni, Kristan Novak, spoznali bomo zgodbe najbolj znane otroške pisateljice Ivane Brlić Mažuranić, poslušali dvosmerno slovensko-hrvaško poezijo s Sašo Pavček in Ivano Legati ter še marsikaj.
Sejem je ob stoletnici rojstva pesnika, prevajalca in urednika Ivana Minattija v goste povabil Minattijevo rojstno mesto, Slovenske Konjice, ki nam bo približalo Minattijevo poezijo. Slogan letošnjega sejma, Knjigo moraš imeti rad, pa nam je dal iztočnico za Steno ljubezni. Steno, ki bo čakala, da jo bodo obiskovalci zapolnili z besedami srca.
Zopet bodo štirje odri (Glavni, Pisateljski, Oder mladih in Pogovorna postaja) ter pet prizorišč (Založniška akademija, Stripovski kotiček, Fotocona, Razstava ilustracij, razstava 50:50) vabili na pogovore o knjigah, ki se bodo prepletali z glasbo in plesom, na srečanja z avtorji ter druženja vseh deležnikov, ki omogočajo rojstvo knjige.
Vabljeni med Tolkienove junake, Repkarije z Rokom Terkajem in Igorjem Saksido, z Jedrt Maležič in Mihom Mazzinijem v Kratko prozo in sodobni čas, spoznajte Slovensko zgodovino v stripu in risbi, Rudolfa Maistra Vojanova kot zgodovinsko in pesniško osebnost, pridružite se klasikom partizanske literature, užijte ljubezensko poezijo Ferija Lainščka, ki jo bo spremljala Ditka ... Vlasta Nussdorfer nam bo predstavila Deklice in dečke z vžigalicami, s Tonetom Peršakom se bomo spraševali o učinkih in razlogih vojne z Ukrajino, se na Odru mladih družili z Ribičem Pepetom ...
Janja Vidmar nam bo predstavila najstniški svet, Anja Štefan Lisičko sestričko, Vesna Milek bo spregovorila o svojem novem romanu, Kleopatra: Naj se zgodi, Dušica Kunaver nas bo popeljala med Slovenske ljudske pravljice, Andrej Rozman Roza bo predstavil svoje najnovejše delo Dvomovinska lirika, Igor Saksida in Sabina Višček Abecedo Tralala, Drago Jančar novo zbirko esejev, z nami bodo Pikčasta Slovenija in kolesarske poti Tadeja Goloba, Feri Lainšček z romanom Kurja Fizika, Vinko Moderndorfer z Jaz sem Gaj, knjiga Četrta generacija bo medse povabila Mateja Zemljiča in Boštjana Tadla, Sebastjan Pregelj bo med nas popeljal Zgodbe o Medu in Pujsiju, Janez Bogataj nam bo predstavil Tri vinogradne dežele Slovenije in madžarsko kulinariko, Arnej Hodalič njegove najboljše avanture ...
Med dogodki, ki jih je pripravila RTV Slovenija, pa bi izpostavila dokumentarec, Čas za branje, dogodkov bo še in še.
Šelestenje knjižnih listov se bo razlegalo skozi ves čas odprtja sejma, besede bodo utripale in odzvanjale ter krojile vzdušje založniške krajine in gotovo bodo obiskovalci našli mnoge dogodke in knjige, ki jih bodo prepričale in razvajale z vonjem ter okusom, ki jih bosta še dolgo spremljala.
Med tujimi gosti, se nam bodo pridružili: avtor kriminalk Cris Carter, fotograf Klavdij Sluban, pisateljica za mladino Louie Stowel ...
Na založniški akademiji se bomo posvečali avtorskim pravicam ter medse povabili mnoge tuje goste.
Knjigosled je postal že stalnica, ki osnovnošolce popelje na ogled sejma po izbranih postajah oz. prizoriščih, kjer jih pričaka krajša predstavitev.
Fotocona bo na sejemskem prizorišču predstavila fotoknjige in gostila Žiga Koritnika in Tilyen Mucik.
Na razstavi ilustracij, ki jo pripravlja Društvo slovenskih likovnih umetnikov, se nam bodo s svojimi deli predstavili mnogi slovenski ilustratorji.
Ponovno bo na ogled razstava slovensko-hrvaških izdaj pod imenom 50:50.
V stripovskem kotičku bodo v sličicah oživeli: Peter Klepec, Alan Ford, Bobri, sprehodili se bomo med stripi Mikija Mustra, se družili s striparji in se preizkusili v risanju zgodb.
Podeljene bodo najpomembnejše nagrade, ki izrisujejo založniško krajino za leto 2024: Schwentnerjeva nagrada, Velika nagrada knjižnega sejma, nagrada za najboljši literarni prvenec, nagrada Radojke Vrančič, nagrada najlepše oblikovana knjiga, najboljša poslovna knjiga, nagrada Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb, nagrada Nede Pagon za najboljše slovenske urednike, nagrada svetlobnica, nagrada mira pa bo opozorila na literarne dosežke žensk.
Na zaključnem koncertu pa bomo uživali na koncertu šansonov s Svetlano Makarovič.«
Miha Kovač, programski odbor
»V okviru programa založniške akademije bomo podrobneje predstavili rezultate raziskave Knjiga in bralci, ter jih osvetlili v luči evropskih raziskav. V ta namen bomo v torek, 26. 11. 2024 pripravili pogovor s Christophom Bläsijem, profesorjem na Univerzi v Mainzu, ki je v okviru projekta ERICS vodil pripravo usklajenih vprašalnikov za bralne raziskave in se ukvarjal z rezultati evropskih raziskav. Sledila bosta predstavitev nove slovenske raziskave o bralnih navadah Knjiga in bralci in pogovor o bralnih strategijah na Norveškem. Marit Borgenhagen, direktorica norveškega literarnega festivala, bo predstavila skrb za bralne strategije v občini Lillehamer. Naslednji bo na sporedu pogovor s Kristenn Einarssonom, direktorjem Svetovnega foruma za svobodo izražanja. Oba sogovorca smo povabili z namenom, da podrobneje predstavita norveško strategijo ob upadu bralne pismenosti, kot jo je pokazala raziskava PISA. S Kristennom Einarssonom se bomo podrobneje pogovarjali o povezah med demokracijo in branjem na višji ravni.
V sredo bosta sledila pogovora s Klaudijo Šterman in Evo Klemenčič o slovenski raziskavi PISA in o vzrokih za upadanje bralne pismenosti. Kozma Ahačič, Igor Žagar in Miha Kovač pa se bomo pogovarjali o nezanimanju slovenske javnosti in politike za upad bralne pismenosti. Kasneje bomo prisluhnili pogovoru s predstavniki hrvaških založnikov in hrvaškega ministrstva za kulturo o njihovih akcijah za popularizacijo branja. Amalija Maček se bo pogovarjala z Marie Luise Knot o percepciji slovenske književnosti v Nemčiji.
V četrtek bo o knjigarnah na Balkanu predaval francoski raziskovalec knjigotrštva Daniel Piovesan, turška literarna agentka Aylin Eve bo govorila o tem, kako na obrobju osrednjih knjižnih trgov trgovati z avtorskimi pravicami.«
Darko Ratajc, župan občine Slovenske Konjice
»Ponosni smo, da so Slovenske Konjice gostujoče mesto jubilejnega 40. Slovenskega knjižnega sejma. Slovenske Konjice so rojstni kraj izjemnega pesnika, prevajalca in našega častnega meščana, Ivan Minattija, ki nas se danes skozi svoje pesmi nagovarja z univerzalnimi sporočili. Z vrsto dogodkov na sejmu želimo obiskovalcem približati Minattijevo ustvarjalnost in edinstveno zgodbo Slovenskih Konjic.
Letos obeležujemo 100 let od njegovega rojstva, ki jo praznujemo in obeležujemo z obilico dogodkov v Slovenskih Konjicah:
Omenimo nekaj najodmevnejših:
Ljubljana, 21. 11. 2024