Včeraj se je uspešno zaključil 40. Slovenski knjižni sejem, ki je tudi letos ponudil raznoliko dogajanje, obilo knjižnih novosti in številne nepozabne trenutke. Letošnja jubilejna izvedba je postregla s presežki, o katerih je na zaključni prireditvi spregovoril član Upravnega odbora 40. Slovenskega knjižnega sejma, dr. Miha Kovač:

"Letošnji sejem je bil sejem presežkov: Imel je več kot 55.000 obiskovalcev, s ponedeljkom, ko smo pred otvoritvijo pozabili vključiti števec nad sejemskimi vhodnimi vrati, pa verjetno blizu 60.000. Na sejmu je bilo 110 razstavljavcev, pet več kot lani, zato je bilo tudi razstavne površine za 200 kvadratnih metrov več. Mimogrede, če upoštevamo inflacijo, je bil kvadratni meter sejma za dobrih pet evrov cenejši, kot na zadnjem sejmu, izvedenem v Cankarjevem domu. Na sejmu smo imeli več kot 280 dogodkov, približno 20 več kot lani. To je, verjamem, tudi zgornja meja dogodkov, ki jih je še smiselno organizirati.

Vse to smo dosegli, ker je sejem odprt za vse, za leve in desne, bele in črne, zelene in mavrične: ker smo na njem (skoraj) vsi, ki nam branje in knjiga poklicno in osebno kaj pomenita. Tako kot vsa leta so sejemski program organizirale založbe, nekaj dogodkov, vezanih na sejemske podelitve nagrad, sejemske slovesnosti in strokovni program, pa pripravi Zbornica založnikov in knjigotržcev, ki je odgovorna tudi za razpored dogodkov po odrih. Zato ne drži, da sejem nima koncepta ali da ni kuriran: njegov koncept je, da ga po svojih najboljših močeh kurirajo vse založbe, ki na njem sodeluje. Verjamem, da je tak odprt in demokratičen koncept boljši, kot če bi neka posameznica ali posameznik arbitrarno odločal, kaj na sejmu sme biti in kaj ne. Verjamem tudi, da je predvsem zaradi takega programskega koncepta sejem s skoraj 60.000 obiskovalci postal ena največjih kulturnih prireditev v Sloveniji, in na to moramo biti ponosni. V času zaslonske civilizacije je ta uspeh še toliko večji.

 Seveda pa je letošnji sejem zastavil tudi nekaj izzivov in razmislekov.

Prvič smo imeli več kot 200 m dolgo vrsto bralcev, ki so čakali na podpis avtorja. Še bolj razveseljivo je, da so bili v tej vrsti sami mladi ljudje, kar na anekdotični ravni pritrjuje ugotovitvi iz raziskave Knjiga in bralci, da se je branje povečalo v starostnih skupinah od 18 do 30 let. Hvala, založba Učila! In vsekakor izziv eni od slovenskih založb, da na naslednjem knjižnem sejmu to ponovi. Tistim, ki živimo s knjigo, pa seveda ostaja upanje, da bo tak uspeh nekoč ponovil tudi kak slovenski avtor.

Že drugo leto zapored se na sejmu veča število knjig v angleščini, kar znova pritrjuje ugotovitvi iz raziskave Knjiga in bralci, da vedno več ljudi v Sloveniji bere v angleščini. Tovrstna večjezičnost nam je iz zgodovinskih razlogov tako rekoč pisana na kožo, kot je del nas in naše identitete tudi to, da slovenščine ne uporabljamo le kot jezik domačega ognjišča, ampak tudi kot jezik znanosti in kulture. To dvojnost velja ohranjati, kar za samo zasnovo sejma pomeni, da nam v razmislek za naslednje leto ostaja, kako sejem prostorsko organizirati tako, da bodo na njem najprej in na najbolj viden način izpostavljene knjige v slovenščini.

Za konec pa velja v duhu najboljših založniških tradicij še malce pojamrati. Za razliko od denimo zagrebškega sejma, kjer je pokrovitelj mesto Zagreb, ljubljanski sejem nima pokrovitelja. Javna agencija za knjigo prispeva približno 7% programskih stroškov sejma, za kar smo ji iskreno hvaležni. A to seveda pomeni, da sejem skoraj v celoti financirajo založniki, tako, po ceniku Gospodarskega razstavišča plačajo stojnice in organizirajo založniške programe, strošek pa jim povrnejo kupci knjig, ki na njem množično kupujejo. Sam si, kot nekdo, ki je že 30 let vpleten v organizacijo sejma, in skorajšnji zgolj obiskovalec sejma seveda želim, da bi bil sejem za razstavljavce nekoliko cenejši, predvsem pa, da bi se razširil v celotno stekleno dvorano,  tudi na račun tega, da bi bila na sejmu kaka kavarna več in več prostora za posedanje, listanje in klepetanje. In za to potrebujemo pokrovitelja. Skratka, izzivov za tiste, ki bodo naslednje leto delali sejem, je več kot dovolj.

Na tej točki velja predvsem reči hvala vsem obiskovalcem, ki so prišli na sejem, hvala vsem avtorjem in avtoricam, ki ste na njem sodelovali in hvala Gospodarskemu razstavišču za vso logistično pomoč. In ne nazadnje, hvala Vlado, Helena, Urška, Anže in Andreja, za ves svoj službeni in prosti čas, ki ste ga vložili v to, da je sejem bil.

Vsi, ki smo bili ta teden tu, smo s svojim številom, žarom, burnimi diskusijami, zanimivimi predstavitvami ali zgolj prijateljskim srečanji vzpostavili živahen, odprt pisan in demokratičen knjižni prostor. V sedanjem političnem, kulturnem in medijskem trenutku smo na to upravičeno ponosni. Zdaj gremo pa domov.«

Zaključna prireditev, se je zaključila s čudovitim koncertom Svetlane Makarovič, ki je poskrbela za nepozaben sklep letošnjega sejma.

Hvala vsem, ki ste bili del tega edinstvenega dogodka! Veselimo se, da se ponovno srečamo prihodnje leto.