Ljubljana, 20. november 2025 – Več kot 110 razstavljavcev in 300 dogodkov bo med 24. in 30. novembrom zaznamovalo 41. Slovenski knjižni sejem – največji knjižni dogodek v državi, ki letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Letošnji sejem odpira vrata Madžarski kot državi v fokusu in Celju kot mestu v gosteh. Osrednja osebnost sejma bo Alma M. Karlin – svetovna popotnica in pisateljica iz Celja, katere življenje in delo povezujeta slovensko ustvarjalnost z mednarodnim obzorjem. Posebno mesto v programu bo imela stoletnica rojstva Mikija Mustra, pionirja slovenskega stripa.

Kot je na novinarski konferenci uvodoma poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, predsednica Upravnega odbora 41. Slovenskega knjižnega sejma, pismenost ni le temelj kulture, temveč tudi gospodarstva – brez dostopa otrok in mladih do kakovostnih knjig ni mogoče pričakovati premišljenih odločevalcev, inovatorjev in podjetnih posameznikov. »Bralna pismenost ni razkošje, temveč temelj, na katerem stojijo skoraj vse druge kompetence – od sposobnosti presojanja informacij do inovativnega podjetništva. Če želimo imeti gospodarstvo, ki zaupa v znanje, moramo imeti skupnost, ki bere.« Zato je »skrb za bralno kulturo […] dolgoročna naložba, ne strošek«. GZS si tudi z organizacijo tega največjega slovenskega knjižnega dogodka prizadeva, da založništvo in knjigotrštvo ostaneta razvojno usmerjeni dejavnosti, ki oblikujeta prihodnost, ne le ohranjata preteklost. »Tudi v prihodnje bo GZS zagotavljala, da povezava med kulturo in gospodarstvom ostaja dejavna in živa,« je še dodala.

»Knjižni sejem je prostor, kjer slavimo knjigo, ki je srce vsake kulture. Obiskovalci pa so utrip tega srca, ki sejem in knjige delajo žive,« je poudarila Helena Kraljič, direktorica 41. Slovenskega knjižnega sejma. Povedala je, da se bo na sejemskih prizoriščih zvrstilo približno 300 dogodkov – od debat, literarnih pogovorov, predstavitev knjig in recitalov do glasbe in plesa. Dogodki bodo namenjeni vsem generacijam. Najmlajše bodo v svet literature popeljale zgodbe v številnih interpretacijah – ob glasbeni spremljavi, v lutkovnih predstavah, kamišibaju … Prisluhnili bodo lahko tudi zvočnicam RTV Slovenija in oddajam Lahko noč, otroci, ki letos praznuje 60 let.

Na odrih bodo med drugimi prisotni Tadej Golob, Vinko Möderndorfer, Svetlana Slapšak, Meta Kušar, Anja Štefan, Boštjan Gorenc – Pižama, Nataša Konc Lorenzutti, David Zupančič, Nik Škrlec, Sebastjan Pregelj in Primož Suhodolčan. Obiskovalci se bodo srečali tudi z Janjo Vidmar in Bronjo Žakelj ter z igralci, ki so njunim zgodbam dali glas in obraz. Literatura bo zaživela ob glasbi Zorana Predina, Ferija Lainščka in Mateja Kranjca ter v družbi Ribiča Pepeta in Čukov. Posebej bo obeležena 100-letnica rojstva Mikija Mustra, legende slovenskega stripa. V Stripovskem kotičku bodo gostovali številni striparji, na ogled pa bo tudi posebna razstava Mikija Mustra. Sejem bo vrata zaprl v nedeljo ob 18. uri z zaključno prireditvijo in s častnim gostom letošnjega sejma, Tonetom Partljičem.

Dr. Jaka Gerčar, predstavnik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) GZS in član programskega odbora, je dejal, da »Slovenski knjižni sejem ni le največja knjigarna v državi, ampak tudi prostor, kjer se panoga sreča, prebere in premisli, kje smo in kam gremo.« Čeprav sejem marsikdo razume kot največjo slovensko knjigarno, je prireditev obenem precej več kot to – je prostor prehajanja med strokovnostjo in sproščenostjo, med premišljenim branjem in spontanimi srečanji. Ambasadorski program, ki so ga omogočili partnerji – Mladinska knjiga, Mestna knjižnica Ljubljana, Morfem, Beletrina Maribor in Ljubljana, Osrednja knjižnica Celje, Antika Celje, Goga iz Novega mesta, koprski Libris in drugi, pa je v preteklih tednih sejem napovedoval s svojimi dogodki in pogovori. Odrsko opremo sejma letos zagotavlja IKEA, ki bo najmlajšim uredila tudi bralni kotiček v prehodu med dvoranama A in C. Po sejmu bo vsa oprema donirana Mladinskemu domu Malči Beličeve in Varstveno delovnemu centru Tončke Hočevar.

Podeljenih bo devet nagrad, med drugim na odprtju Schwentnerjeva nagrada, osrednja slovesnost za nagrade, ki jih podeljuje ZKZK, pa bo 28. novembra ob 19. uri.

Letos se sejem še izraziteje odpira v mednarodni prostor. Med mednarodnimi gosti izstopajo švicarski ilustrator Markus Pfister, avtor Mavrične ribice, raziskovalec branja Emanuele Castano, avtorica Manifesta iz Rige Maija Treijle, mladinska pisateljica Hannah Gold, izjemno uspešni nemški avtor Sebastian Fitzek, britanska avtorica ljubezenskih romanov Jodi Ellen Malpas, alžirski pisatelj Said Khatibi in francoska avtorica Rachel Mourier. Gostujoča država Madžarska se bo predstavila z literaturo, glasbo, plesom in kulinariko.

»Kot Unescovo kreativno mesto literature smo v Celju ponosni, da lahko na sejmu predstavimo svojo bogato literarno tradicijo in sodobne ustvarjalne prakse. Še posebej pa nas veseli izjemen odziv občanov – pet avtobusov Celjanov je najlepši dokaz, da je branje pri nas res del vsakdanjega življenja,« pravi Matija Kovač, župan Mestne občine Celje.
Celje se lahko pohvali z bogato literarno tradicijo, edinstvenimi kulturnimi projekti in ustvarjalci, ki so pomembno zaznamovali slovenski kulturni prostor. Na sejmu bodo predstavili svojo dediščino skupaj s sodobnimi pristopi, med drugim z razstavo Peš po domačih krajih, posebnim fotokotičkom z Almo Karlin, delavnicami, kvizi, razglednicami in različnimi nastopi, ki jih pripravljajo v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, Celjsko Mohorjevo družbo, Zavodom Celeia Celje in drugimi partnerji.

»Madžarska literatura ni le kanon – na sejem prihajajo sodobni glasovi, ki širijo pogled na današnjo Srednjo Evropo,« je dejal dr. Zoltan Thuroczy, direktor Lisztovega inštituta v Ljubljani. Kot je pojasnil, se bo Madžarska na 41. Slovenskem knjižnem sejmu predstavila z raznolikim in ambicioznim programom, ki ga Lisztov inštitut pripravlja v sodelovanju s Kulturno agencijo Petőfi. Petnajst dogodkov bo obiskovalcem ponudilo širok vpogled v madžarsko književnost – od Nobelovcev Lászla Krasznahorkaija in Imreja Kertésza do sodobnih avtoric Krisztine Tóth, Anne Juhász in Réke Mán-Várhegyi. Literarne vsebine dopolnjujeta tudi projekcija filmske klasike Dečki s Pálove ulice ter glasbeni nastopi skupine Muzsikás in folklornega ansambla, ki v sejemski prostor prinašajo utrip madžarske kulturne dediščine. Program pa sega onkraj literature: obiskovalce čakajo tudi okusi madžarske kulinarike ter poseben dogodek s Petrom Nádasom in predstavitev slovenskega prevoda njegove knjige Grozljive zgodbe.


41. Slovenski knjižni sejem

Odpiralni čas sejma:
24. november: od 9. do 19. ure.
25.–29. november: od 9. do 20. ure
30. november: od 9. do 18. ure

Lokacija: Letos sejem znova poteka na Gospodarskem razstavišču, kjer so organizatorji razstavljavcem namenili skupno 2202 m² neto razstavnih površin.

Vstop na sejem je prost, obiskovalci se bodo tudi letos na prizorišče pripeljali brezplačno z avtobusi LPP, medtem ko Slovenske železnice prevoz do sejma nudijo s 50-odstotnim popustom.