Na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma je bila v sredo, 26. novembra 2025, podeljena nagrada za najboljši knjižni prvenec za leto 2025, ki jo skupaj podeljujeta Društvo slovenskih pisateljev (DSP) in Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK). Prejemnica letošnje nagrade je pesnica Martina Potisk za zbirko Ena na ena, ki je med 32 prijavljenimi deli izstopila s svojo izrazito jezikovno gesto in zrelo poetiko.

Komisija v sestavi Matjaž Zorec, Majda Travnik in dr. Jaka Gerčar je v obsežni utemeljitvi poudarila, da je zbirka Martine Potisk težko združljiva z običajnim razumevanjem literarnega prvenca. Pesniška drža v Ena na ena deluje izoblikovana in slogovno preudarna do te mere, da zanika predstavo o postopnem vstopu v literarni prostor. Po mnenju komisije jezik v zbirki ne deluje kot orodje opisovanja, temveč kot samostojen ustvarjalni princip, ki gradi, plastí, kipí in preoblikuje realnost.

Temeljno težo zbirke komisija pripisuje prav njenemu razvoju jezikovnega postopka, ki ga opredeljuje na dveh ravneh. Prva je mikroraven: gosto spletena struktura črk, zlogov, glasovnih navezav, besednih veriženj in asociativnih preskokov, ki ustvarjajo kompleksne in pogosto kontradiktorne pomenske sklope. Pesnica pri tem posega po širokem naboru jezikovnih registrov – od narečij in večjezičnih premen do strokovne terminologije – ter tako vzpostavlja jezik kot živ, samodelujoč organizem, ki hkrati ustvarja in razkraja pomene.

Druga, makroraven zbirke je izrazita distanca, s katere pesmi same sebe izrekajo. Komisija poudarja razmerje med intenzivnim jezikovnim ustvarjanjem in samoironijo, ki prehaja v skrajni cinizem, mestoma celo v performativno razgaljanje poetikine lastne resnobnosti. Ta »ironija ironije« po oceni žirije ne služi le kot estetski učinek, temveč razpira tisto »pošastno resnico«, da pesnica kljub obrambnim mehanizmom misli resno – kar je v sodobni poeziji redka in zato še toliko bolj opazna pozicija.

Komisija ob tem utemeljuje, da se Martina Potisk s svojo zbirko pridružuje generaciji pesnic, ki v zadnjih dveh desetletjih izrazito preoblikujejo slovensko poezijo. Hkrati Ena na ena z modernističnim videzom, ki je po oceni komisije pravzaprav le videz, simbolno poseže tudi na področje poetik, ki so bile tradicionalno bolj zaprte za ženske avtorice – predvsem na območje visokega oziroma temnega modernizma.

V dodatnem poročilu komisija opozarja tudi na širši kontekst letošnjega izbora. Med prijavljenimi deli so bili zelo raznoliki knjižni projekti, od žanrskega leposlovja do slikanic, priročnikov in potopisov. Letošnja selekcija nominiranih del se je zato osredotočila na tiste knjige, kjer je komisija prepoznala najmočnejše literarne ambicije, zaradi česar so se med nominacijami znašle predvsem pesniške zbirke ter dva izrazito dodelana prozna projekta.

Nagrada za najboljši knjižni prvenec tako ostaja eden ključnih mehanizmov prepoznavanja novih literarnih glasov, letošnja nagrada Martini Potisk pa po oceni komisije potrjuje, da Ena na ena ni le obetaven, temveč že izredno izostren pesniški nastop, ki pomembno zaznamuje letošnjo literarno produkcijo.