Slovenijo 22. marca 2026 čakajo državnozborske volitve. Na Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije smo v predvolilnem času političnim strankam, ki po javnomnenjskih raziskavah presegajo prag 2 % podpore, poslali nabor vprašanj, povezanih s položajem knjige, branja in založniške dejavnosti v Sloveniji. Vprašanja izhajajo iz izzivov založniške in knjigotrške panoge, hkrati pa naslavljajo širša razvojna vprašanja, kot so bralna pismenost, dostop do znanja, položaj slovenskega jezika ter pogoji za dolgoročni razvoj kulturnega in izobraževalnega sistema. Namen vprašanj je pridobiti jasna stališča političnih strank do ključnih tem, ki imajo pomembne posledice tako za panogo kot za družbo kot celoto.
Vprašanja v nadaljevanju objavljamo v celoti, 2. marca bomo objavili tudi vse prispele odgovore političnih strank.
V več evropskih državah je bila v zadnjih letih bralna pismenost vse pogosteje prepoznana kot razvojno pomembno vprašanje. V nekaterih državah potekajo razprave o davčnih razbremenitvah knjige kot enem od možnih ukrepov za izboljšanje dostopnosti in spodbujanje branja; na Danskem je denimo ukinitev davka na knjigo trenutno predmet parlamentarne obravnave. Ker evropska zakonodaja ničelnega davka na knjigo danes ne omejuje več, se vprašanje davčne obravnave knjige ponovno odpira tudi v Sloveniji.
Ali boste v naslednjem mandatu podprli ukinitev DDV na knjigo oziroma druge davčne ukrepe, namenjene povečanju dostopnosti in nakupa knjig?
Odgovor (DA / NE) Morebitna kratka obrazložitev:
Rezultati mednarodnih raziskav PISA in PIRLS kažejo, da se je raven bralne pismenosti v Sloveniji v zadnjem desetletju poslabšala, domače raziskave pa opozarjajo tudi na izrazit generacijski prelom v bralnih navadah. Raziskava Knjiga in bralci VII (2024) ugotavlja, da je bilo v generaciji X rednih bralcev in uporabnikov knjižnic 39 %, v generaciji Z – ki pravkar vstopa na trg dela – pa le še 13 %. Takšni trendi odpirajo vprašanja o dolgoročnih posledicah za izobraževanje, trg dela ter položaj slovenskega jezika in kulture.
Ali boste v naslednjem mandatu dvig bralnih navad in bralne pismenosti, zlasti med otroki in mladimi, obravnavali kot strateško razvojno vprašanje, ki zahteva sistemske ukrepe države?
Slovensko založništvo se sooča z več strukturnimi izzivi. Knjiga se, podobno kot drugod, sooča z naraščajočo konkurenco zaslonskih medijev, hkrati pa med bralci narašča delež branja v tujih jezikih. Med deklariranimi bralci jih 40 % najpogosteje bere v angleščini, v starostni skupini od 18 do 24 let pa kar 76 %, kar neposredno vpliva na povpraševanje po slovenskih knjigah in konkurenčnost domače knjižne panoge.
Ali boste v naslednjem mandatu podprli ukrepe za krepitev konkurenčnosti slovenskega založništva ter za spodbujanje nakupovanja in branja knjig v slovenskem jeziku?
V Sloveniji že vrsto let velja standard, po katerem bi morale šolske knjižnice letno kupiti vsaj eno knjigo na učenca, vendar ta v praksi doslej še ni bil uresničen. V povprečju šole kupijo približno 0,39 knjige na učenca na leto, kar ima dolgoročne posledice tako za oblikovanje bralnih navad kot za delovanje založniškega ekosistema. Ob tem avtorji za izposojo v šolskih knjižnicah še vedno ne prejemajo knjižničnega nadomestila.
4a) Ali boste v naslednjem mandatu zagotovili dejansko uresničitev veljavnega standarda financiranja šolskih knjižnic?
4b) Ali boste v naslednjem mandatu podprli zakonsko ureditev knjižničnega nadomestila tudi za izposojo v šolskih knjižnicah?
Za razvoj kakovostnih učnih gradiv, ki jih pripravljajo šolski založniki, Slovenija trenutno namenja razmeroma omejena sredstva v primerjavi z državami z boljšimi rezultati na standardiziranih testih pismenosti. S 1. septembrom 2026 začnejo v slovenskih šolah veljati prenovljeni učni načrti, njihova uspešna uvedba pa je v veliki meri odvisna od pravočasne dostopnosti strokovno recenziranih gradiv ter ustreznih sistemskih pogojev za njihovo uporabo v šolah.
5a) Ali boste v naslednjem mandatu zagotovili ustrezne finančne pogoje in časovni okvir, da bodo šolski založniki lahko razvijali kakovostna učna gradiva ob prenovljenih učnih načrtih?
5b) Ali podpirate uvedbo t. i. »kapice« na nakup učnih gradiv?
V več evropskih državah država mlade ob vstopu v odraslost spodbuja k nakupu knjig in kulturnih vsebin. Najbolj znan primer je Italija, kjer že več let deluje program 18app, v okviru katerega vsak državljan ob dopolnjenem 18. letu prejme bon za nakup knjig in drugih kulturnih dobrin. Evalvacije programa kažejo pozitivne učinke na bralne navade mladih in dostop do knjige.
Ali boste v naslednjem mandatu podprli uvedbo bona za nakup knjig za vse državljane ob dopolnjenem 18. letu kot sistemski ukrep za spodbujanje bralne kulture in vključevanje mladih v kulturni prostor?
Razvoj umetne inteligence odpira številna vprašanja glede kakovosti vsebin, avtorskih pravic in kulturne vrednosti ustvarjenega dela. Leposlovna dela, ki so v celoti ustvarjena ali avtomatizirano prevedena z umetno inteligenco brez ustreznega človeškega avtorstva in strokovne uredniške presoje, dolgoročno znižujejo kakovost knjižnične ponudbe ter razvrednotijo delo avtorjev, prevajalcev in urednikov.
Ali menite, da bi morali javnim knjižnicam, ki delujejo z javnimi sredstvi, omejiti nakupovanje leposlovnih del, ki so v celoti ustvarjena ali prevedena z umetno inteligenco?