Slovenijo 22. marca 2026 čakajo državnozborske volitve. Na Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije smo v predvolilnem času političnim strankam, ki so po javnomnenjskih raziskavah na začetku februarja presegale prag 2 % podpore, poslali nabor vprašanj, povezanih s položajem knjige, branja in založniške dejavnosti v Sloveniji. Vprašanja izhajajo iz izzivov založniške in knjigotrške panoge, hkrati pa naslavljajo širša razvojna vprašanja, kot so bralna pismenost, dostop do znanja, položaj slovenskega jezika ter pogoji za dolgoročni razvoj kulturnega in izobraževalnega sistema. Namen vprašanj je pridobiti jasna stališča političnih strank do ključnih tem, ki imajo pomembne posledice tako za panogo kot za družbo kot celoto.
Objavljamo vse prispele odgovore političnih strank. Rok za posredovanje odgovorov je bil 1. marec 2026. Gibanje Svoboda je svoj odgovor posredovalo v obliki enotnega dopisa, ki ga objavljamo na koncu. Do roka nismo prejeli odgovora naslednjih političnih strank: SDS, Prerod, SNS, Pirati.
1) Davčna obravnava knjige
V več evropskih državah je bila v zadnjih letih bralna pismenost vse pogosteje prepoznana kot razvojno pomembno vprašanje. V nekaterih državah potekajo razprave o davčnih razbremenitvah knjige kot enem od možnih ukrepov za izboljšanje dostopnosti in spodbujanje branja; na Danskem je denimo ukinitev davka na knjigo trenutno predmet parlamentarne obravnave. Ker evropska zakonodaja ničelnega davka na knjigo danes ne omejuje več, se vprašanje davčne obravnave knjige ponovno odpira tudi v Sloveniji.
Ali boste v naslednjem mandatu podprli ukinitev DDV na knjigo oziroma druge davčne ukrepe, namenjene povečanju dostopnosti in nakupa knjig?
Demokrati smo pripravljeni podpreti ukrepe, ki povečujejo dostopnost knjig, vendar morajo biti premišljeni, fiskalno vzdržni in učinkoviti. Davčno ugodna obravnava knjige je smiselna možnost, če dejansko prispeva k nižjim cenam za bralce in večji dostopnosti. Ob tem pa je treba razmišljati širše: o sistemskih spodbudah za domače založništvo, podpori knjižnicam ter davčnih olajšavah za nakup knjig, zlasti za mlade in družine. Cilj mora biti več branja, boljša dostopnosti in močnejši, odpornejši knjižni ekosistem, ne le simbolna davčna gesta. Za oblikovanje in izvajanje ukrepov na širšem področju knjige pri nas že od leta 2009 skrbi Javna agencija RS za knjigo.
DA / NE Socialni demokrati si prizadevamo za enako obravnavo vseh oblik dostopa do znanja. Znižana in poenotena davčna stopnja spodbuja širšo dostopnost knjig, ne glede na medij. To je ključen ukrep za zmanjševanje digitalne in družbene vrzeli ter spodbujanje bralne kulture.
DA / NE
Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji je pokazala, da letno večina Slovencev (58%) prebere zgolj eno knjigo. To nas uvršča pod evropsko povprečje. V NSi smo naklonjeni ukrepom, ki bi izboljšali bralno kulturo.
V Levici se bomo za ničelno obdavčitev knjige zavzeli v skladu z možnostmi v okviru EU zakonodaje ter z morebitno potrebno spremembo Zakona o enotni ceni knjige.
Podprli bomo ukinitev DDV na knjigo oziroma druge davčne razbremenitve, saj je dostopnost knjige razvojno vprašanje. Knjiga ni luksuz, temveč temelj znanja, jezika in kulture, zato mora biti davčno obravnavana spodbudno.
2) Bralna pismenost in bralne navade
Rezultati mednarodnih raziskav PISA in PIRLS kažejo, da se je raven bralne pismenosti v Sloveniji v zadnjem desetletju poslabšala, domače raziskave pa opozarjajo tudi na izrazit generacijski prelom v bralnih navadah. Raziskava Knjiga in bralci VII (2024) ugotavlja, da je bilo v generaciji X rednih bralcev in uporabnikov knjižnic 39 %, v generaciji Z – ki pravkar vstopa na trg dela – pa le še 13 %. Takšni trendi odpirajo vprašanja o dolgoročnih posledicah za izobraževanje, trg dela ter položaj slovenskega jezika in kulture.
Ali boste v naslednjem mandatu dvig bralnih navad in bralne pismenosti, zlasti med otroki in mladimi, obravnavali kot strateško razvojno vprašanje, ki zahteva sistemske ukrepe države?
Dvig bralnih navad in bralne pismenosti, zlasti med otroki in mladimi, moramo obravnavati kot strateško razvojno vprašanje države. Bralna pismenost ni le kulturna vrednota, pač pa temeljna kompetenca za uspeh v izobraževanju, na trgu dela in za aktivno državljanstvo. Če želimo dolgoročno konkurenčno in vključujočo družbo, moramo sistematično vlagati v zgodnje bralne programe, kakovostno šolsko knjižnično mrežo, dostopnost knjig ter podporo učiteljem in staršem pri spodbujanju branja. To zahteva usklajeno delovanje ministrstev za kulturo, vzgojo in izobraževanje ter financ, pa tudi stabilno in predvidljivo financiranje programov, ki dajejo merljive rezultate. Bralna pismenost je dolgoročna naložba v razvoj države in mora imeti ustrezno politično težo. Določene nacionalne kampanje pa že potekajo, denimo Rastem s knjigo.
DA / NE Celovit nacionalni načrt je nujen za sistematično in dolgoročno spodbujanje bralne pismenosti. To vključuje šolski sistem, lokalne skupnosti, knjižnice, digitalne pobude ter medgeneracijske pristope. Poseben poudarek mora biti na ranljivih skupinah in mladih.
Vedno več študij dokazuje, da neselektivna uporaba pripomočkov kot so e-bralniki, negativno vpliva na bralne in pisne navade otrok, zato moramo poiskati ravnotežje med branjem tiskanih knjig, pisanjem z roko in uporabo elektronskih učnih pripomočkov.
V Levici in na Ministrstvu za kulturo z različnimi aktivnostmi že spodbujamo bralno pismenost in bralne navade. Razglasili smo Nacionalni dan branja (prvič 5. 3. 2026), nacionalni dan stripa, v knjižnem sejmu v Frankfurtu pa smo predstavili Ljubljanski manifest o poglobljenem branju.
Dvig bralne pismenosti bomo obravnavali kot strateško vprašanje države. Upad bralnih navad zahtevajo sistemske ukrepe, zlasti v zgodnjem obdobju šolanja.
3) Knjige v slovenskem jeziku
Slovensko založništvo se sooča z več strukturnimi izzivi. Knjiga se, podobno kot drugod, sooča z naraščajočo konkurenco zaslonskih medijev, hkrati pa med bralci narašča delež branja v tujih jezikih. Med deklariranimi bralci jih 40 % najpogosteje bere v angleščini, v starostni skupini od 18 do 24 let pa kar 76 %, kar neposredno vpliva na povpraševanje po slovenskih knjigah in konkurenčnost domače knjižne panoge.
Ali boste v naslednjem mandatu podprli ukrepe za krepitev konkurenčnosti slovenskega založništva ter za spodbujanje nakupovanja in branja knjig v slovenskem jeziku?
Slovenski knjižni trg je majhen in jezikovno omejen, zato brez premišljenih kulturnih politik težko zagotavlja stabilne pogoje za avtorje, založnike in knjigarne. Potrebujemo kombinacijo ukrepov: stabilen in pregleden sistem sofinanciranja kakovostnih izdaj, spodbude za digitalno preobrazbo in izvoz pravic, okrepitev odkupa knjig za knjižnice ter davčne in druge mehanizme, ki bodo knjigo približali bralcem, zlasti mladim. Ob tem je ključno varovati slovenski jezik kot kulturno in razvojno dobrino, saj branje v maternem jeziku ni le kulturno vprašanje, pač pa tudi vprašanje identitete, ustvarjalnosti in dolgoročne intelektualne suverenosti države. Na tem področju strategije in podporne ukrepe izvaja že omenjena agencija za knjigo.
DA / NE Dostop do literature v slovenskem jeziku je ključen za ohranjanje jezika, kulture in narodne identitete. Zavzemamo se za podporo izdajam, distribuciji in digitalizaciji knjig ter zagotavljanje dostopa Slovencem v zamejstvu in po svetu preko posebnih programov in digitalnih knjižnic.
V NSi smo vedno zagovarjali javno rabo slovenskega jezika, kar vključuje tudi branje knjig v slovenskem jeziku.
Zavedamo se, da je knjižni trg zaradi majhnega števila govorcev slovenščine in spremenjenih bralnih navad občutljiv, zato bomo v Levici celoten knjižni sektor krepili z zagotavljanjem stabilnega financiranja knjižne verige ter z ukrepi za večjo dostopnost in konkurenčnost knjig v slovenščini.
Podprli bomo ukrepe za krepitev slovenskega založništva in spodbujanje branja v slovenskem jeziku. Jezik je temelj narodne identitete, zato mora država aktivno varovati in spodbujati njegovo uporabo tudi na knjižnem trgu.
4) Šolske knjižnice
V Sloveniji že vrsto let velja standard, po katerem bi morale šolske knjižnice letno kupiti vsaj eno knjigo na učenca, vendar ta v praksi doslej še ni bil uresničen. V povprečju šole kupijo približno 0,39 knjige na učenca na leto, kar ima dolgoročne posledice tako za oblikovanje bralnih navad kot za delovanje založniškega ekosistema. Ob tem avtorji za izposojo v šolskih knjižnicah še vedno ne prejemajo knjižničnega nadomestila.
4a) Ali boste v naslednjem mandatu zagotovili dejansko uresničitev veljavnega standarda financiranja šolskih knjižnic?
4b) Ali boste v naslednjem mandatu podprli zakonsko ureditev knjižničnega nadomestila tudi za izposojo v šolskih knjižnicah?
4a) DA / NE
Demokrati podpiramo standardizacijo delovanja šolskih knjižnic, tako na ravni izvajanja kadrovsko-operativnih nalog (ki naj bodo vezane na delovanje knjižnice in promocijo branja med mladimi, ne pa npr. na nadomeščanje odsotnih učiteljev drugih predmetov) kot tudi na ravni nakupovanja novih knjižničnih gradiv.
4b)
Avtorji morajo za uporabo svojih del prejeti pošteno nadomestilo, ne glede na to, ali se knjige izposojajo v splošnih ali šolskih knjižnicah. Hkrati pa takšna ureditev ne sme zmanjšati dostopnosti knjig za učence ali obremeniti že tako omejenih proračunov šol. Zato je ključno, da država zagotovi dodatna sredstva za ta namen in vzpostavi sistem, ki bo pravičen do avtorjev, ob tem pa ne bo negativno vplival na bralno kulturo med mladimi.
DA / NE Šolske knjižnice morajo postati sodobni učni in informacijski centri. Potrebna je kadrovska in vsebinska okrepitev njihove vloge v učnih načrtih, izboljšanje fonda, ter vključitev digitalnih vsebin in veščin informacijske pismenosti. Vse to je predpogoj za razvoj kritičnega mišljenja in digitalne kompetentnosti.
Raziskave kažejo na neposredno povezavo med dostopnostjo do novih knjig in ravnjo bralne pismenosti. Če so na policah šolskih knjižnic stare, razcefrane knjige, je zanimanje otrok za knjige in branje manjše. Poleg tega podatki in dognanja zlasti pri naravoslovnih in tehničnih predmetih hitro zastarijo, zaradi česar je treba knjižnični fond sproti posodabljati.
4b) DA / NE
Zavzemali se bomo za zadostno višino proračunskih sredstev za povečanje nakupa knjig za šolske knjižnice
Podpiramo zakonsko ureditev knjižničnega nadomestila, ki bo primerljiv s knjižničnim nadomestilom za izposojo v šolskih knjižnicah.
Zagotovili bomo uresničitev standarda financiranja. Šolske knjižnice so otrokom in staršem najbližji stik s knjigo in ključen prostor za razvoj bralne kulture.
Podpiramo zakonsko ureditev knjižničnega nadomestila tudi za izposojo v šolskih knjižnicah, saj je pravično, da so avtorji za svoje delo ustrezno nagrajeni.
5) Učna gradiva
Za razvoj kakovostnih učnih gradiv, ki jih pripravljajo šolski založniki, Slovenija trenutno namenja razmeroma omejena sredstva v primerjavi z državami z boljšimi rezultati na standardiziranih testih pismenosti. S 1. septembrom 2026 začnejo v slovenskih šolah veljati prenovljeni učni načrti, njihova uspešna uvedba pa je v veliki meri odvisna od pravočasne dostopnosti strokovno recenziranih gradiv ter ustreznih sistemskih pogojev za njihovo uporabo v šolah.
5a) Ali boste v naslednjem mandatu zagotovili ustrezne finančne pogoje in časovni okvir, da bodo šolski založniki lahko razvijali kakovostna učna gradiva ob prenovljenih učnih načrtih?
5b) Ali podpirate uvedbo t. i. »kapice« na nakup učnih gradiv?
5a)
Prenova učnih načrtov brez pravočasno zagotovljenih pogojev za razvoj kakovostnih učnih gradiv pomeni tveganje celoten izobraževalni sistem. Če država spreminja kurikulum, mora hkrati zagotoviti časovni okvir, stabilno financiranje in predvidljivo zakonodajno okolje, da bodo šolski založniki lahko razvijali strokovno preverjena, pedagoško ustrezna in sodobna gradiva. To vključuje realne roke za pripravo vsebin, transparentne postopke potrjevanja ter dialog z avtorji, uredniki in učitelji.
5b)
Demokrati pri tem vprašanju nimamo vnaprej oblikovanega dokončnega stališča. Pripravljeni smo prisluhniti argumentom stroke, založnikov, učiteljev in staršev ter oceniti učinke takšnega ukrepa. Naš cilj je zagotoviti dostopnost učnih gradiv za vse učence, hkrati pa ohraniti kakovost, strokovnost in raznolikost ponudbe. Ključno je, da ukrepi ne vodijo v znižanje standardov ali v osiromašenje trga, temveč v uravnoteženo in trajnostno rešitev.
DA / NE Zagotavljanje brezplačnih učnih gradiv je temelj enakih možnosti v izobraževanju. Učenci ne smejo biti prikrajšani zaradi finančnega položaja družine. Brezplačna gradiva, tudi v digitalni obliki, so dolgoročna naložba v znanje in družbeno kohezijo.
5a) DA / NE
Brez kakovostno pripravljenih učnih gradiv in ustreznega časa za njihovo pripravo prenove učnih načrtov ni mogoče dosledno izpeljati.
5b) DA / NE
Ne, učitelji bi morali imeti pedagoško avtonomijo, da izberejo učna gradiva, ki najbolj podprejo njihovo poučevanje. Kapica pa šole in učitelje sili v kompromise, ki niso nujno v interesu znanja in kakovosti. Za finančno razbremenitev socialno šibkejših družin so na voljo različne oblike pomoči pri nakupu potrebščin, tudi izredna denarna socialna pomoč.
Podpiramo razvoj kakovostnih, strokovno pregledanih učnih gradiv v slovenskem jeziku in pravočasno financiranje ob prenovi učnih načrtov. Zavzemamo se za manj faktografije in več ustvarjalnosti, kritičnega mišljenja ter praktičnih znanj. Delovni zvezki, ki spodbujajo zgolj dopolnjevanje in obkroževanje, ne morejo nadomestiti poglobljenega razumevanja snovi.
Do uvedbe kapice smo zadržani. Učbeniki za osnovne šole bi morali biti enotni in financirani s strani države, s čimer bi razbremenili starše ter zagotovili enake pogoje za vse učence.
6) Bon za knjige ob polnoletnosti
V več evropskih državah država mlade ob vstopu v odraslost spodbuja k nakupu knjig in kulturnih vsebin. Najbolj znan primer je Italija, kjer že več let deluje program 18app, v okviru katerega vsak državljan ob dopolnjenem 18. letu prejme bon za nakup knjig in drugih kulturnih dobrin. Evalvacije programa kažejo pozitivne učinke na bralne navade mladih in dostop do knjige.
Ali boste v naslednjem mandatu podprli uvedbo bona za nakup knjig za vse državljane ob dopolnjenem 18. letu kot sistemski ukrep za spodbujanje bralne kulture in vključevanje mladih v kulturni prostor?
Kulturni bon za 18-letnike je med temeljnimi ukrepi našega programa na področju kulture. Ob prehodu v odraslost želimo mladim poslati jasno sporočilo, da sta kultura in ustvarjalnost pomemben del osebne svobode, kritičnega mišljenja in aktivnega državljanstva. Bon ni namenjen zgolj nakupu knjig, temveč širšemu dostopu do kulture – od literature do gledališča, filma, koncertov in drugih kulturnih vsebin. To je naš sistemski ukrep, ki pri mladih spodbuja zanimanje za kulturo in umetnost, hkrati pa podpira slovensko ustvarjalnost in kulturni trg.
DA / NE Bon za knjige predstavlja simbolno in praktično spodbudo za branje. Podobne pobude že obstajajo v drugih državah EU. Tak ukrep krepi odnos mladih do knjig in branja ter spodbuja razvoj bralne kulture tudi po zaključku obveznega šolanja.
Menimo, da je dovolj sredstev znotraj Ministrstva za kulturo za tak ukrep, bi pa mogoče zamejili nakup za razno »trivialno« literaturo.
Zavzemamo se za uvedbo kulturnega bona, ki bo namenjen tako nakupu knjig kot tudi obisku kulturnih prireditev (koncerti, predstave, razstave itd.).
Podprli bomo uvedbo bona za knjige ob 18. letu po vzoru italijanskega programa 18app. Tak ukrep spodbuja bralne navade mladih in njihovo vključevanje v kulturni prostor.
7) Uporaba umetne inteligence in javna sredstva v knjižnicah
Razvoj umetne inteligence odpira številna vprašanja glede kakovosti vsebin, avtorskih pravic in kulturne vrednosti ustvarjenega dela. Leposlovna dela, ki so v celoti ustvarjena ali avtomatizirano prevedena z umetno inteligenco brez ustreznega človeškega avtorstva in strokovne uredniške presoje, dolgoročno znižujejo kakovost knjižnične ponudbe ter razvrednotijo delo avtorjev, prevajalcev in urednikov.
Ali menite, da bi morali javnim knjižnicam, ki delujejo z javnimi sredstvi, omejiti nakupovanje leposlovnih del, ki so v celoti ustvarjena ali prevedena z umetno inteligenco?
Demokrati menimo, da morajo javna sredstva prvenstveno podpirati avtorsko ustvarjalnost, kulturno raznolikost in profesionalne standarde, zato je legitimno, da knjižnice pri odločanju o nakupni politiki upoštevajo tudi vprašanja kakovosti, etike in vpliva na literarni ekosistem. Se pa to področje zelo hitro spreminja in je treba spremljat strokovne razprave in priporočila.
DA / NE Javna sredstva morajo biti vezana na spoštovanje zakonodaje in etičnih standardov. Uporaba vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, mora temeljiti na jasni zakonodaji, zlasti na področju avtorskih pravic. Knjižnice morajo ostati varno okolje za kakovostno in pravno urejeno znanje, zato podpiramo pogojevanje financiranja s spoštovanjem teh načel.
Umetna inteligenca lahko olajša pisanje na določenih področjih, ne more pa nadomestiti lastne ustvarjalnosti. Za kakovostno literaturo, prevode in podobne ustvarjalne vsebine še vedno potrebujemo človeško sodelovanje. Strinjamo se, da bi morala vsa takšna dela skozi neko strokovno presojo oziroma bi morala biti označena kot ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.
Menimo, da bi morale javne knjižnice pri porabi javnih sredstev dajati prednost delom z jasno avtorsko odgovornostjo in strokovno uredniško presojo. Ne podpiramo nakupovanja leposlovnih del, ki so v celoti ustvarjena ali prevedena z umetno inteligenco brez ustreznega človeškega prispevka, saj to dolgoročno razvrednoti kakovost in avtorsko delo.
Stranka Svoboda nam je namesto odgovorov na vprašanja poslala splošno stališče Gibanja Svoboda:
V stranki Svoboda smo prepričani, da sta kultura in jezik temelj suverenosti. Slovenščina mora tudi v digitalni dobi ostati enakopraven jezik globalne komunikacije. Nezanemarljiv je tudi pomen tiskane besede v obliki kakovostnih knjižnih izdaj v slovenskem jeziku.
V šolstvu smo sprejeli številne reformne korake. Uvajamo 250 prenovljenih učnih načrtov za osnovne in srednje šole ter povsem prenovljen kurikulum za vrtce. Manj bo učenja nepotrebnih podatkov in vsebin ter več poudarka na funkcionalni pismenosti (bralni, finančni, digitalni in državljanski). Otroci morajo razumeti svet okoli sebe.
Urejamo tudi trg učnih gradiv. Posodobili bomo sistem potrjevanja učbenikov, da bodo kakovostni, sodobni in cenovno dostopni. Starše bomo razbremenili nepotrebnih stroškov za delovne zvezke, ki se pogosto niti ne uporabijo v celoti.
Na področju kulturnega udejstvovanja mladih bomo uvedli brezplačen vstop v državne muzeje in galerije za vse mlade do 18. leta starosti. Kulturna vzgoja se začne z izkušnjo, ne s teorijo. Po zgledu uspešnih tujih praks bomo preučili uvedbo »kulturnih bonov« za srednješolce – namenskih sredstev, ki jih bodo lahko porabili za nakup knjig ter vstopnic za gledališče ali koncert.
Z umetno inteligenco se bomo ukvarjali sistematično in ji namenili ustrezno mesto v sistemu. Država bo financirala razvoj odprtih jezikovnih modelov in digitalnih korpusov. Zagotoviti moramo, da bo umetna inteligenca »razmišljala« in tvorila besedila v kakovostni slovenščini, ne pa v polomljenih strojnih prevodih.