Slovenija po produktivnosti in večini njenih ključnih dejavnikov postopno napreduje, a se strukturno, v smislu prehoda v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo, razvija prepočasi, s preveč površinskimi procesi modernizacije in preobrazbe. To se kaže v razmeroma počasnem zmanjševanju razvojnega zaostanka za povprečjem EU, ohranjanju velike razvojne vrzeli za državami vodilnimi inovatorkami in upadanju prednosti pred Višegrajsko skupino držav (V4).
V poročilu UMAR ugotavlja , da je podjetniški sektor doslej izkazoval visoko stopnjo odpornosti, ki se kaže v obvladovanju stroškovnih pritiskov in dobri finančni kondiciji; tudi izvozna uspešnost se je do leta 2021 izboljševala. Za uspešen in z vidika nadaljnjega razvoja nujen prehod v integrirano pametno krožno gospodarstvo pa bodo potrebni odločnejši premiki. Nujna je bistvena pospešitev vlaganj in strukturnih sprememb tako države kot podjetniškega sektorja, usmerjenih v: strateški prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo, pospešen razvoj človeških virov in krepitev socialnega kapitala ter agilnejše poslovno okolje z okrepljenim ekosistemskim pristopom.
Produktivnost (BDP na zaposlenega v standardih kupne moči) je leta 2021 dosegla 84 % povprečja EU. S tem se je po več kot desetletju počasne rasti produktivnosti zaostanek Slovenije za povprečjem EU šele vrnil na raven pred izbruhom gospodarsko-finančne krize leta 2008. Produktivnost so v daljšem obdobju poganjali izvozno usmerjeni deli gospodarstva. Tudi večina energetsko in emisijsko intenzivnih dejavnosti, ki so trenutno najbolj izpostavljene izzivom energetske krize in nujnega zelenega prehoda, je v preteklem obdobju krepila ali vsaj ohranjala izvozno konkurenčnost. Slabo izkoriščen potencial pa že dlje časa predstavljajo na znanju temelječe storitve. V letu 2022 se v razmerah ohlajanja gospodarske aktivnosti nakazuje postopna ciklična upočasnitev realne rasti produktivnosti poslovnega sektorja, izvozni blagovni tržni delež pa se je pričel zniževati že v letu 2021. Rast stroškov dela se je v razmerah visoke inflacije in pomanjkanja delavcev v prvi polovici leta 2022 še nekoliko okrepila, pospešuje se tudi rast cen tržnih storitev. Domači stroškovni pritiski bi se ob dodatni krepitvi tako lahko pridružili globalnim stroškovnim pritiskom, ki so se zaradi visoke rasti cen surovin pričeli krepiti že v letu 2021. Pospešitev rasti produktivnosti je, zaradi starajočega se prebivalstva in že zdaj visoke stopnje zaposlenosti, ključna za zmanjšanje razvojnega zaostanka (BDP na prebivalca v standardih kupne moči) in v končni fazi za povečanje blaginje. Za to bo treba okrepiti investicije in rast skupne faktorske produktivnosti, tj. učinkovitejše rabe proizvodnih dejavnikov. To terja vodenje premišljene ekonomske politike, usmerjene v ambiciozno pospeševanje dolgoročne rasti produktivnosti, kar bo tudi omogočilo vzdržno rast plač ob ohranjanju konkurenčnega položaja.
Več si lahko preberete tukaj>>