Vlada RS - sprejem Sklepa o uvedbi pribitka - II.tir, 13.12.2018

Na 12.redni seji Vlade RS, dne 13.12.2018 je bil sprejet  Sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih cestninskih cest za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg.  S čimer se uvaja pribitek za izgradnjo II.tira na avtocestnem odseku Koper–Ljubljana in  avtocestnem odseku med Ljubljano in Šentrupertom.

Sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih cestninskih cest je objavljen v Uradnem listu RS, št. 81/2018 z dne 14.12.2018.

S tem Vlada RS uradno formalizira o čemer smo vas obveščali v prispevku: https://www.gzs.si/zdruzenje_za_promet/vsebina/Novice-za-newsletter/ArticleId/68678/slovenija-cestnina-2019-uvedba-pribitka-iitir-s-112019 . 

>>> KLIKNI <<<
 za prenos prikaza zvišanja cestnine vsled uvedbe pribitka za izgradnjo II.tira v .pdf obliki




Iz sporočila Vlade RS za javnost, z dne 13.12.2018: http://www.vlada.si/delo_vlade/sporocila_za_javnost/sporocila_za_javnost/article/12_redna_seja_vlade_rs_62003/

Vlada sprejela Sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih cestninskih cest za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg.

 Sklep se izdaja na podlagi 35. člena Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, ki določa, da vlada Republike Slovenije na odloči o uvedbi pribitka ter v sklepu  določi odseke cestninskih cest, na katerih se plačuje pribitek, višino pribitka in čas začetka ter konca plačevanja pribitka.

Zavezanci za plačilo pribitka so cestninski zavezanci po Zakonu o cestninjenju, ki uporabljajo cestninsko cesto z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki je namenjeno ali se uporablja za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu. Zato obveznost plačila pribitka nastane z nastankom obveznosti plačila cestnine cestninskega zavezanca. Plačilo pribitka obračuna zavezancu upravljavec cestninskih cest (DARS d.d.) hkrati z naložitvijo cestnine in ga pobere skupaj s cestnino.

Upoštevaje navedeni zakonski okvir so v sklepu določeni odseki cestninskih cest, na katerih nastane obveznost plačila pribitka k cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg.

Odseki so določeni skladno s sklepom Evropske komisije št. C(2017) 5647 final z dne 21. 8. 2017 o tem, da ne zavrne ali zahteva spremembe načrtov za pribitek, ki jih je 31. marca 2017 v skladu s členom 7f Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES priglasila Slovenija. V navedenem sklepu je določeno, da pribitek ne bo presegal 15 % ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s členom 7b(1) in členom 7e Direktive 1999/62/ES. Pribitek na avtocestnem odseku Koper–Ljubljana bo skladno s študijo, ki je bila v odobritev predložena Evropski komisiji, znašal 15 % ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, pribitek na avtocestnem odseku med Ljubljano in Šentrupertom pa bo znašal 5 % ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine.

Pribitek k cestnini se začne obračunavati 1. januarja 2019, obračunaval pa se bo do 31. decembra 2052, kar je skladno z navedenim sklepom Evropske komisije. Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2019.

V novem gradivu se spreminja začetek uveljavitve sklepa, in sicer začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. To bo omogočilo tudi pravočasno uveljavitev pravilnika o obračunu pribitka, ki je vezan na uveljavitev sklepa.

Vir: MzI

Fotogalerija





 
Kažem 1 komentarjev
Avatar  Jan 5 let nazajOdgovor

SŽ rešujemo cestni prevozniki že kar nekaj let. Naj spomnim, da smo imeli obdobje v katerem smo plačevali pribitek k plačilu cestnine ( za reševanje SŽ) ob registraciji tovornih vozil DRSC in sicer je obdobje trajalo mislim da 4 leta. SŽ cestnim prevoznikom predstavlja neposredno konkurenco. Nikakor se mi ne zdi pravilno, da vlada z zakonom sprejme akt, ki cestnim prevoznikom nalaga obveznost plačevanja pribitka za spodbudo svojega konkurenta. Od januarja 2018 do novembra 2018 je cena dizelskega goriva poskočila za precej več kot za 10%, v istem obdobju pa nam je vlada porezala trošarine ( vračilo) iz 91% na 1000lit potrošenega goriva na 62,5% ( zavedanje tega reza med prevozniki je porazno). Kljub temu, da plačujemo članarino naj si bo GZS oz OZS se mi zdi, da je protiutež ( beri podpora) minimalna oz ničelna. Po eni strani celo razumem in podpiram stavkajoče ljudi v Franciji - ter seveda upor, ki so ga povzročili Rumeni jopiči. Včasih se mi zdi, da to manjka tudi pri nas.