Zakon o veterinarstvu (ZVet-1) - UL 33/2001
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena
in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o veterinarstvu (ZVet-1)
Razglašam zakon o veterinarstvu (ZVet-1), ki ga je
sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. aprila
2001.
Ljubljana, dne 30. aprila 2001. |
|
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
|
Z A K O N
O VETERINARSTVU (ZVet-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa kužne bolezni, veterinarsko
preventivo, najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali,
pristojbine in stroške zdravstvenega varstva živali, veterinarske
dejavnosti in njihovo opravljanje, javna pooblastila veterinarski
zbornici, koncesije, strokovno izpopolnjevanje v veterinarstvu,
registre, baze podatkov in informacijski sistem, pristojnosti
državnih organov, inšpekcijski nadzor ter pravice in dolžnosti
pravnih in fizičnih oseb po tem zakonu.
2. člen
(namen veterinarstva)
(1) Veterinarstvo je namenjeno:
varovanju in izboljševanju zdravja živali;
zaščiti zdravja živali pred kužnimi in drugimi boleznimi;
ugotavljanju ter diagnosticiranju bolezni in zdravljenju bolnih
živali;
zagotavljanju ukrepov za varstvo prebivalstva pred zoonozami,
alimentarnimi infekcijami in intoksikacijami s preprečevanjem in
zatiranjem teh bolezni in preprečevanjem prenašanja teh bolezni iz
živali na ljudi;
zagotavljanju zdravstvene ustreznosti surovin in živil živalskega
izvora, skrbi za zdravstveno ustreznost živil živalskega izvora in
preprečevanju ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega
izvora;
zagotavljanju zdravstvene ustreznosti krme ter skrbi za zdravstveno
ustreznost krme;
zagotavljanju zdravstvene ustreznosti vode za napajanje živali in
skrbi za zdravstveno ustreznost vode za napajanje;
zagotavljanju reprodukcije in proizvodne sposobnosti živali z
vidika zdravstvenega varstva živali;
zagotavljanju ukrepov za varstvo okolja pred onesnaževanjem s
povzročitelji bolezni, ki se pojavljajo pri živalih ter higienskih
razmer in ustreznosti okolja z vidika zdravstvenega varstva
živali;
zaščiti živali pred mučenjem in trpljenjem ter skrbi za dobro
počutje živali;
veterinarskemu izobraževanju, osveščanju in obveščanju
prebivalstva.
(2) Pristojni organ za uresničevanje namenov veterinarstva iz
prejšnjega odstavka je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: VURS).
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi za potrebe tega zakona
pomenijo:
1. živali so rejne, proizvodne, klavne in hišne živali, divjad,
gojena divjad, akvakultura, prostoživeče vodne živali, poskusne
živali, živali iz živalskih vrtov in druge živali;
2. rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo
hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali za druge
gospodarske namene;
3. proizvodne živali so namenjene pridobivanju mleka, jajc in
medu;
4. klavne živali so živali, katerih sestavni deli njihovega telesa
so namenjeni prehrani ljudi, vključno z akvakulturo in gojeno
divjadjo;
5. živali za proizvodnjo živil so klavne živali, proizvodne živali,
divjad in prostoživeče vodne živali;
6. hišne živali so psi, domače mačke, domače ptice, mali glodalci,
terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo
za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku;
7. ljubiteljska reja je občasna reja ali vzreja hišnih živali, pri
čemer je reja dejavnost reprodukcije živali s poudarkom na
količinskih vidikih, vzreja pa je načrtna dejavnost reprodukcije
živali in skrbi zanje, za doseganje kakovostno opredeljenih
lastnosti potomstva;
8. divjad so divje živali, določene s predpisi o divjadi in
lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne
kolje kot domače živali, temveč lovi, v skladu s predpisi o
lovstvu. Za divjad štejejo tudi divji sesalci in ptice, ki prosto
živijo na zaprtem območju, podobno kot prostoživeča divjad in se
jih lovi v skladu s predpisi o lovstvu;
9. gojena divjad so divji kopenski sesalci, plazilci in ptice, ki
se jih redi in kolje kot domače živali;
10. prostoživeče vodne živali so ribe, raki, školjke in druge vodne
živali, določene s predpisi o ribištvu, katerih meso in tkiva so
uporabna za prehrano ljudi in se jih lovi z namenom prehranjevanja
ljudi;
11. akvakultura so v kontroliranih pogojih farmsko gojene ribe,
raki, školjke in mehkužci, vključno z ujetimi živalmi teh vrst,
namenjenimi za gojenje;
12. poskusne živali pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen
človeka, tudi prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in
embrionalnih oblik, ki se uporabljajo v poskusne in druge
znanstvene namene;
13. živali iz živalskih vrtov so prostoživeče živali, ki se javno
razstavljajo v stalnem objektu najmanj sedem dni v letu, z izjemo
cirkusov in trgovin s hišnimi živalmi;
14. plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, namenjene
za razmnoževanje;
15. reje plemenskih živali so reje plemenjakov in plemenic,
darovalk jajčnih celic in zarodkov, vzrejališča plemenjakov,
osemenjevalna središča, plemenske jate perutnine, plemenske ribje
jate, plemenišča in vzrejališča matic;
16. imetniki živali so fizične in pravne osebe, ki so lastniki
živali, oziroma se ukvarjajo z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo,
gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;
17. živilo živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živilo) je
vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene v nepredelani,
obdelani ali predelani obliki (to so: sestavni deli živalskega
telesa, od živali pridobljeni proizvodi ter izdelki), za katere je
potrebno veterinarsko potrdilo;
18. živalski proizvodi (v nadaljnjem besedilu: proizvodi) so vsi
proizvodi rejnih živali, divjadi in prostoživečih vodnih živali,
valilna jajca ter živalsko seme, jajčne celice in zarodki;
19. surovine živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: surovine) so
trupi in vsi sestavni deli živalskega telesa v nepredelanem stanju,
razen živil;
20. proizvodnja živil je pridobivanje, priprava, obdelava,
predelava, dodelava, embaliranje, preembaliranje in pakiranje
živil, ki se odvija v registriranih proizvodnih obratih;
21. živilo je oddano v promet, ko uradni ali pooblaščeni veterinar
na podlagi veterinarskega pregleda ugotovi, da ni ovir za oddajo v
promet in dovoli nakladanje ter odvoz iz registriranega obrata;
22. promet z živili je promet med registriranimi obrati, vključno s
skladiščenjem in transportom, promet v zvezi z uvozom in izvozom,
skladiščenje živil na debelo, promet s svežim neembaliranim mesom,
ribami in drugimi vodnimi organizmi ter neposredna prodaja končnemu
potrošniku, direktno iz registriranega obrata;
23. promet z živalmi, proizvodi, surovinami in odpadki živalskega
izvora je uvoz, izvoz, prodaja oziroma vsakršna prepustitev
tretjemu;
24. zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem
besedilu: zdravila) so vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so
pripravljene in namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni
pri živalih, za zdravilo pa se šteje tudi vsaka snov ali
kombinacija snovi, ki se lahko uporablja na živalih z namenom, da
bi se določila diagnoza ali ponovno vzpostavile, izboljšale ali
spremenile fiziološke funkcije;
25. ostanki škodljivih snovi so ostanki snovi s farmakološkim
delovanjem, ostanki onesnaženja okolja in drugih snovi ter njihovih
metabolitov, ki lahko preidejo v živila in ogrozijo zdravje
ljudi;
26. odpadki živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: odpadki) so
živalska trupla in sestavni deli živalskega telesa, ki niso
namenjeni ali ustrezni za prehrano ljudi ter zdravstveno neustrezna
živila in živalski proizvodi;
27. odplake so odpadne vode, ki nastajajo v objektih za rejo
živali, klavnicah in drugih objektih za obdelavo, predelavo in
zbiranje surovin, živil in odpadkov in zahtevajo posebno
tehnologijo odvajanja in čiščenja;
28. krma so različni proizvodi rastlinskega in živalskega izvora v
prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski
proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske
in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za
krmljenje živali;
29. veterinarski pregledi in nadzor so pregledi in nadzor živali,
surovin, proizvodov, živil, krme in odpadkov zaradi varstva ljudi
in živali pred kužnimi boleznimi živali in preprečevanja prometa s
surovinami, proizvodi, živili in krmo, ki zdravstveno niso ustrezni
ter nadzor objektov, obratov ali blaga, ki so lahko vir kužnih
bolezni živali;
30. mesto izvora je prostor, objekt oziroma obrat, kjer je bil
opravljen veterinarski pregled in je bilo po pregledu izdano
veterinarsko spričevalo oziroma potrdilo;
31. kužne bolezni so bolezni, določene v mednarodnem zoosanitarnem
kodeksu Mednarodnega urada za živalske kužne bolezni (OIE) in druge
bolezni, za katere se izvajajo predpisani ukrepi;
32. epizootija oziroma epidemija kužne bolezni so številnejši
primeri kužne bolezni, ki glede na pogostnost primerov, čas, kraj
in prizadete vrste živali oziroma ljudi presegajo pričakovano
število primerov;
33. za okuženo območje se šteje območje, na katerem je ugotovljen
en ali več virov okužbe in na katerem so podane možnosti za
širjenje okužbe;
34. za ogroženo območje se šteje območje, na katero se lahko
prenese bolezen z okuženega območja in na katerem so podane
možnosti za širjenje okužbe;
35. posebno nevarne kužne bolezni so kužne bolezni s seznama A
mednarodnega zoosanitarnega kodeksa;
36. hlev z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami
je hlev, v katerem se niso opravile predpisane preiskave živali,
oziroma hlev imetnika živali, ki se ukvarja z nedovoljenim in
nenadzorovanim prometom z živalmi in živalskimi proizvodi;
37. veterinar je doktor veterinarske medicine z veterinarsko
licenco;
38. veterinarska licenca je dovoljenje za opravljanje veterinarske
dejavnosti;
39. državni izpit je izpit, ki ga doktorji veterinarske medicine
opravijo na VURS po končanem univerzitetnem študiju
veterinarstva;
40. uradni veterinar je veterinar, ki je zaposlen na VURS;
41. pooblaščeni veterinar je veterinar, ki ga za opravljanje
posameznih dejavnosti pooblasti generalni direktor VURS;
42. veterinarski izvedenec je veterinar, član Veterinarske
zbornice, ki ga generalni direktor VURS z odločbo pooblasti za
svetovanje in dajanje mnenj ter izvajanje vrhunskih specialističnih
del na posameznih področjih veterinarske dejavnosti, za
veterinarskega izvedenca pa ne more biti imenovan veterinar, ki
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu;
43. veterinarski pomočnik je fizična oseba, ki pod nadzorom
veterinarja opravlja posamezna veterinarska opravila;
44. veterinarske organizacije so veterinarska ambulanta,
veterinarska bolnica, veterinarska klinika in veterinarska
ambulanta v osemenjevalnem središču, ki imajo lahko v svoji sestavi
tudi veterinarsko lekarniško postajo;
45. pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki izpolnjuje
predpisane pogoje, in ga za opravljanje dejavnosti pooblasti
generalni direktor VURS;
46. uvoz je vsak vnos pošiljk, živali, živil, surovin, proizvodov,
zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov na carinsko
območje Republike Slovenije, razen vnosa zaradi tranzita;
47. tranzit je vsak prenos pošiljke, živali, živil, surovin,
proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov
preko carinskega območja Republike Slovenije pod carinskim
nadzorom;
48. veterinarska služba v Slovenski vojski je samostojna strokovna
služba, ustanovljena v okviru Slovenske vojske, ki opravlja
določene veterinarske dejavnosti po tem zakonu za potrebe Slovenske
vojske;
49. nujna veterinarska pomoč je poseg, s katerim se odpravi
neposredna nevarnost za življenje živali;
50. zbirni center je registriran objekt, kjer se živali iz
različnih rej zbirajo in združujejo v pošiljke, namenjene za
promet;
51. veterinarska storitev je poseg veterinarja v ambulanti ali
izven nje, ki ga opravi zaradi zagotavljanja zdravja živali, iz
preventivnih ali vzrejnih razlogov, zaradi veterinarskega pregleda
ali nadzora ter zaradi posegov v reprodukcijske in druge namene,
razen izvajanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali iz
IV. poglavja tega zakona;
52. trgovec z živalmi (v nadaljnjem besedilu: trgovec) je pravna
ali fizična oseba, ki kot dejavnost opravlja nakup oziroma prodajo
živali, razen živali iz šestega odstavka 8. člena tega zakona in
izpolnjuje predpisane pogoje;
53. obrat so zgradbe in prostori, kjer se predelujejo oziroma
obdelujejo živila, proizvodi, surovine in odpadki;
54. hlev so zgradbe in prostori, ki so potrebni za vzrejo
živali.
4. člen
(pravice in dolžnosti imetnikov
živali ter drugih oseb)
(1) Imetniki oziroma imetnice živali imajo pravico
do zdravstvenega varstva živali.
(2) Vsakdo ima dolžnost varovanja zdravja živali, kakor tudi
zdravja ljudi, pred boleznimi in infekcijami, ki se prenašajo med
živalmi in ljudmi ter pred posledicami ostankov škodljivih snovi v
živilih živalskega izvora.
(3) Doktor oziroma doktorica veterinarske medicine je dolžan
oziroma dolžna nuditi nujno veterinarsko pomoč.
(4) Fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje
veterinarskega pregleda in nadzorstva, kakor tudi odvzem potrebnega
materiala za preiskave in izvajanje drugih predpisanih ukrepov.
(5) Fizične in pravne osebe morajo nemudoma obvestiti veterinarsko
organizacijo ali uradnega veterinarja oziroma območni urad VURS, če
ugotovijo, da obstaja nevarnost za zdravje živali ali v zvezi s tem
nevarnost za zdravje ljudi, dati v zahtevanem roku brezplačno
podatke o zdravstvenem varstvu živali oziroma zdravstveni
ustreznosti živil, proizvodov, krme, zdravil in odpadkov ter o
izvajanju ukrepov in jim omogočiti, da se prepričajo o danih
podatkih.
(6) Fizične in pravne osebe morajo voditi predpisane evidence.
(7) Imetnik oziroma imetnica živali ima pravico do proste izbire
veterinarja, razen v zadevah iz tretjega odstavka 10. člena in
zadevah iz 16. in 17. člena tega zakona. Imetnik živali lahko
zahteva informacije o izbrani metodi in stroških veterinarske
storitve ter o možnih posledicah.
(8) Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz šestega
odstavka tega člena predpiše minister oziroma ministrica, pristojen
oziroma pristojna za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu:
minister).
5. člen
(mednarodne obveznosti)
Mednarodne obveznosti za preprečevanje in zatiranje
živalskih kužnih bolezni v mednarodnem prometu z živalmi,
proizvodi, surovinami, živili in odpadki živalskega izvora ter
predmeti, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen, določajo
zakon, mednarodne konvencije in druge mednarodne pogodbe.
II. KUŽNE BOLEZNI ŽIVALI
A) Vrste kužnih bolezni
živali
6. člen
(kužne bolezni in
zoonoze)
(1) Kužne bolezni živali, zaradi katerih se
izvajajo splošni in posebni preventivni ter drugi ukrepi po tem
zakonu, se glede na vrsto infekcije in ukrepe, potrebne za njihovo
preprečevanje in zatiranje, razvrstijo v skupine A, B in C, v
skladu z mednarodnim zoosanitarnim kodeksom in epizootiološkim
stanjem.
(2) V skupino A spadajo bolezni, ki so zelo nalezljive. Širjenje
teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi veterinarskimi
ukrepi. Te bolezni povzročajo velike ekonomske škode in ogrožajo
obstoj posamezne živalske vrste. Metode preprečevanja pojavov
širjenja ter izkoreninjenja teh bolezni so poznane in se jih da
izvajati.
(3) V skupino B spadajo bolezni, ki so praviloma nalezljive.
Širjenje teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi
veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzročajo ekonomske škode, ki se
jih da zmanjšati z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Metode
preprečevanja pojavov teh bolezni so poznane in se jih da
izvajati.
(4) V skupino C spadajo bolezni, ki so praviloma slabo nalezljive.
Širjenje teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi
veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzročajo manjše ekonomske
škode, ki se jih da zmanjšati z ustreznimi veterinarskimi ukrepi.
Metode preprečevanja pojavov teh bolezni so poznane in se jih da
izvajati.
(5) Zoonoze so bolezni ali infekcije, ki se po naravni poti
prenašajo iz živali-vretenčarjev na ljudi in obratno.
(6) Podrobnejšo razvrstitev bolezni ter pogoje za določitev statusa
glede zdravstvenega stanja iz tega člena, način obveščanja,
prijavljanje in ukrepe predpiše minister.
B) Preprečevanje kužnih bolezni
živali
7. člen
(temeljno znanje o kužnih
boleznih)
(1) Osebe, ki pri opravljanju registrirane
dejavnosti reje ali proizvodnje prihajajo v neposreden stik z
živalmi, živili, surovinami, proizvodi ali odpadki, morajo imeti
temeljno znanje o kužnih boleznih živali, o njihovem preprečevanju
in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred kužnimi
boleznimi živali.
(2) Temeljno znanje o kužnih boleznih ter o predpisih si morajo
osebe iz prejšnjega odstavka pridobiti na tečajih, za katere VURS
potrdi program in izvajalca.
8. člen
(registracija, nadzor in prijava
obratov, hlevov, prevoznikov, zbirnih centrov, trgovcev ter
živali)
(1) Pod veterinarskim nadzorom so živali, surovine,
proizvodi, živila v proizvodnji in prometu po tem zakonu, krma,
voda za napajanje živali in odpadki ter obrati, hlevi, zbirni
centri, prevozniki in trgovci ter sredstva, naprave in oprema za
njihovo rejo, pridelavo, proizvodnjo, dodelavo, obdelavo,
predelavo, prevoz in skladiščenje.
(2) Obrati, hlevi in prevozniki ter zbirni centri in trgovci, ki so
pod veterinarskim nadzorom, morajo biti registrirani pri VURS z
odločbo v upravnem postopku, če izpolnjujejo predpisane pogoje
glede prostorov, kadrov in opreme. Natančnejše pogoje in postopek
registracije predpiše minister.
(3) Pod veterinarskim nadzorom so tudi živali na sejmih, trgih,
prodajalnah ter drugih prodajnih in zbirnih mestih, razstavah,
športnih tekmovanjih, oborah za divje živali, dogonih in drugih
javnih mestih, kjer se zbirajo živali.
(4) Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z rejo, varstvom,
prodajo, prevozom in prometom živali, s proizvodnjo, predelavo,
skladiščenjem, prometom proizvodov, surovin, živil, odpadkov ter
krme, morajo prijaviti živali, objekte in opremo ter tudi vsako
spremembo v zvezi s tem v sedmih dneh najbližji veterinarski
organizaciji, ki vodi register objektov in živali ter o tem poroča
VURS.
(5) Imetnik psa mora v sedmih dneh prijaviti psa veterinarski
organizaciji, ki vodi register psov, kot tudi pogin, odtujitev,
pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi s psom. Nabavo mladiča mora
prijaviti najkasneje do dopolnjenega četrtega meseca njegove
starosti.
(6) Določbe četrtega odstavka tega člena ne veljajo za ljubiteljsko
rejo ali posedovanje posameznih vrst hišnih živali (do pet odraslih
živali) ter ljubiteljsko rejo drugih domačih ptic, akvarijskih rib,
okrasne perutnine in malih glodalcev.
(7) Odločba iz drugega odstavka tega člena je dokaz o izpolnjevanju
pogojev za opravljanje dejavnosti in je podlaga za vpis v obrtni
register.
9. člen
(obvezni splošni preventivni
ukrepi, ki jih izvajajo imetniki živali)
Obvezni splošni preventivni ukrepi za varstvo pred
kužnimi boleznimi živali, ki jih morajo izvajati imetniki živali in
druge pravne in fizične osebe, so:
1. zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, vode za napajanje
in krme;
2. zagotavljanje in vzdrževanje predpisanih higienskih razmer v
objektih za rejo živali, v drugih prostorih ter napravah, kjer se
zadržujejo živali;
3. zagotavljanje higiene porodov in molže;
4. zagotavljanje veterinarskega reda na javnih krajih, kjer se
zbirajo živali, v prevoznih sredstvih za prevoz živali, proizvodov,
surovin, živil, odpadkov in krme, v oborah in pašnikih ter objektih
za zbiranje živali in klanje živali ter zbiranje, obdelavo,
predelavo in skladiščenje surovin, proizvodov, živil, odpadkov in
krme;
5. zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil in veterinarskih
pogojev za njihovo proizvodnjo in promet;
6. preprečevanje vnašanja povzročiteljev kužnih bolezni v rejo
živali;
7. izvajanje veterinarskih ukrepov v tehnologiji intenzivne reje
živali;
8. ravnanje z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami,
živalskim blatom in urinom na predpisan način;
9. zagotavljanje preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in
deratizacije v objektih, na javnih površinah in v prevoznih
sredstvih;
10. drugi splošni ukrepi, določeni v zakonu.
10. člen
(posebni preventivni ukrepi, ki
jih izvajajo veterinarske organizacije)
(1) Zaradi zgodnjega odkrivanja in preprečevanja
pojava kužne bolezni se lahko glede na naravo kužne bolezni in
nevarnost odredi enega ali več naslednjih posebnih preventivnih
ukrepov:
1. usmerjeno veterinarsko izobraževanje imetnikov živali in drugih
oseb;
2. popis in označevanje živali;
3. diagnostične in druge preiskave;
4. ugotavljanje vzrokov poginov;
5. zaporo gospodarstva v primeru suma kužne bolezni;
6. vakcinacijo (imunoprofilakso) in zaščito z zdravili
(kemoprofilakso);
7. dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;
8. neškodljivo odstranjevanje živalskih trupov in proizvodov ter
odpadkov;
9. neškodljivo odstranjevanje ali higienizacijo odplak in iztrebkov
iz registriranih obratov;
10. posebne ukrepe v rezervoarjih infekcije in zatiranje
prenašalcev (vektorjev) kužnih bolezni;
11. druge posebne preventivne ukrepe, ki so določeni s tem
zakonom.
(2) Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka sprejme minister na
predlog veterinarskega sveta dolgoročne programe zdravstvenega
varstva živali, v katerih se določijo roki za uresničitev
programov, organizacije, ki jih morajo uresničiti in način
financiranja.
(3) Ob koncu vsakega leta minister za naslednje leto odredi, katera
preventivna cepljenja in diagnostične ter druge preiskave je treba
opraviti v Republiki Sloveniji za zagotavljanje ugodnih
epizootioloških razmer in izpolnjevanje pogojev za promet. Določijo
se roki ter način poročanja o opravljenih ukrepih in drugi pogoji
za izvedbo teh ukrepov ter organizacije, ki jih morajo
opraviti.
11. člen
(obvezni posebni preventivni
ukrepi ob zoonozah)
(1) Obvezni posebni preventivni ukrepi za varstvo
prebivalstva pred zoonozami so:
1. sistematično preprečevanje, odkrivanje in zatiranje zoonoz pri
živalih;
2. izvajanje preventivnih ukrepov za varovanje veterinarjev,
veterinarskih pomočnikov, imetnikov živali in drugih ljudi, ki
lahko pridejo v neposreden ali posreden stik z okuženo živaljo,
živili, proizvodi, surovinami ali odpadki;
3. zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil in preprečevanje
nedovoljenega prometa z okuženimi živalmi in zdravstveno
neustreznimi živili, proizvodi, surovinami in odpadki, s katerimi
se lahko inficira prebivalstvo, z veterinarskimi pregledi in
nadzorom živali, ter živil, proizvodov, surovin in odpadkov;
4. preprečevanje onesnaževanja surovin, proizvodov in živil v
živilskih in drugih obratih.
(2) Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka se sprejmejo
kratkoročni in dolgoročni programi varstva prebivalstva pred
zoonozami, določijo roki, v katerih morajo biti programi uresničeni
in način financiranja.
(3) Program za varstvo pred zoonozami izvajata VURS in zdravstvena
služba. VURS in zdravstvena služba sodelujeta med seboj, skupno
načrtujeta ukrepe za varstvo prebivalstva pred zoonozami in se
obveščata o ugotovitvah na tem področju.
(4) Minister in minister, pristojen za zdravstvo, ustanovita skupno
komisijo za varstvo pred zoonozami kot strokovno in svetovalno telo
zdravstva in veterinarstva.
C) Zatiranje in izkoreninjenje
kužnih bolezni živali
12. člen
(pojav kužne bolezni oziroma suma
kužne bolezni)
(1) Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo
znaki, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila
za kužno boleznijo, mora imetnik živali to takoj na predpisan način
sporočiti veterinarski organizaciji.
(2) Imetnik živali mora do prihoda veterinarja zavarovati ter
preprečiti drugim osebam in živalim pristop do prizadete živali,
črede, jate, čebelnjaka oziroma trupla poginule živali.
(3) Podrobnejši način sporočanja imetnikov živali predpiše
minister.
13. člen
(ugotovitev kužne
bolezni)
(1) Veterinar, ki posumi na kužno bolezen, mora s
pisnim navodilom določiti predpisane veterinarske ukrepe in o tem
na predpisan način obveščati pristojne službe ter na predpisan
način poskrbeti, da se sum na kužno bolezen potrdi ali ovrže
oziroma ugotovi vzrok pogina živali.
(2) Veterinar, ki pošilja v preiskavo material iz prejšnjega
odstavka in organizacija, ki opravlja diagnostične preiskave,
morata zagotoviti tak način prevoza materiala, da ni nevarnosti za
širjenje kužnih bolezni in ne za kvarjenje materiala.
(3) Organizacije, ki opravljajo javni prevoz oziroma zagotavljajo
dostavo, morajo zagotoviti dostavo materiala iz prejšnjega odstavka
do pooblaščenega laboratorija.
(4) Podrobnejši način prevoza materiala, ukrepe veterinarja in
način ugotavljanja kužne bolezni predpiše minister.
14. člen
(obveščanje o kužnih
boleznih)
(1) Uradni veterinar na podlagi prijave kužne
bolezni ali suma kužne bolezni opravi epizootiološko
poizvedovanje.
(2) Ob sumu ali ugotovitvi zoonoze mora uradni veterinar obvestiti
tudi pristojno zdravstveno službo.
(3) VURS mora v predpisanih primerih o pojavu in nevarnosti kužne
bolezni obvestiti tudi vse občane, zdravstveno službo, ministrstvo,
pristojno za živinorejo, pristojni organ za zaščito in reševanje,
center za obveščanje, pristojni organ za varstvo okolja in
zainteresirane imetnike živali ter jih seznanjati z
najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo kužne
bolezni.
(4) Podrobnejši način obveščanja o sumu in ugotovitvi kužne bolezni
predpiše minister.
15. člen
(ukrepi)
(1) Ko se ugotovi kužna bolezen in dokler traja
nevarnost zanjo, se glede na kužno bolezen določi meje okuženega in
ogroženega območja, odredi predpisane ukrepe ter poroča na
predpisan način.
(2) Način določitve okuženega in ogroženega območja, natančnejše
ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja kužne
bolezni, pogoje za prenehanje veljave ukrepov zaradi kužne bolezni
ter način poročanja in obveščanja predpiše minister.
(3) O ukrepih, ki se nanašajo na omejitev gibanja oseb in
dezinfekcijo oseb, se obvesti pristojno zdravstveno službo.
III. VETERINARSKA
PREVENTIVA
A) Preventiva v prometu
16. člen
(veterinarsko spričevalo za
živali)
(1) Živali morajo biti na predpisan način
označene.
(2) Živali mora v prometu spremljati predpisano veterinarsko
spričevalo.
(3) S spričevalom iz prejšnjega odstavka se potrjuje zdravstveno
stanje živali oziroma potrjuje, da na mestu izvora živali ni bila
ugotovljena določena kužna bolezen, ki se lahko prenese z njimi,
ali potrjuje druge predpisane zahteve.
(4) Veterinarsko spričevalo se izda za določen čas.
(5) Natančnejše pogoje za označevanje živali, pogoje za izdajo,
vsebino in obliko veterinarskega spričevala predpiše minister.
17. člen
(veterinarsko spričevalo ali
potrdilo za proizvode)
(1) Proizvodi v prometu morajo biti na predpisan
način označeni.
(2) Proizvode mora v prometu spremljati predpisano veterinarsko
spričevalo ali potrdilo.
(3) S spričevalom ali potrdilom iz prejšnjega odstavka se potrjuje
zdravstveno stanje proizvodov oziroma potrjuje, da na mestu izvora
ni bila ugotovljena določena kužna bolezen, ki se lahko prenese z
njimi, ali potrjuje druge predpisane zahteve.
(4) Veterinarsko spričevalo ali potrdilo se izda za določen
čas.
(5) Natančnejše pogoje za označevanje proizvodov, pogoje za izdajo,
vsebino in obliko veterinarskega spričevala ali potrdila predpiše
minister.
18. člen
(veterinarska napotnica)
(1) Bolne in poškodovane živali in živali, pri
katerih so ogrožene osnovne življenjske funkcije, se lahko
prevažajo v klavnico samo pod predpisanimi pogoji.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka spremlja živali namesto
veterinarskega spričevala veterinarska napotnica.
(3) Dokončen veterinarski pregled takih živali se opravi v
klavnici.
(4) Najbližja registrirana klavnica mora zagotoviti zakol živali iz
prvega odstavka tega člena, če so za to izpolnjeni predpisani
pogoji. Pred prevozom živali v klavnico morajo biti opravljeni vsi
predpisani veterinarski ukrepi.
(5) Imetnik živali mora imeti predpisano veterinarsko napotnico
tudi za živali, ki jih odpravlja v klavnico iz hlevov z
nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami.
(6) Natančnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.
19. člen
(veterinarska oznaka zdravstvene
ustreznosti živil)
(1) Živila morajo biti v prometu na predpisan način
označena oziroma certificirana.
(2) Natančnejše pogoje o označevanju in certificiranju živil
predpiše minister.
20. člen
(veterinarski nadzor prometa
živali, živil, surovin, proizvodov in odpadkov)
(1) Promet z živalmi, živili, proizvodi in
surovinami je dovoljen samo, če je bil na mestu izvora opravljen
veterinarski pregled, če je zagotovljena njihova identifikacija ter
sledljivost in so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji.
(2) Pri prevozu z železniškimi, vodnimi, zračnimi in cestnimi
prevoznimi sredstvi je dovoljeno nakladanje, prekladanje ali
razkladanje živali, živil, proizvodov, surovin in odpadkov samo na
tistih mestih, kjer so izpolnjeni predpisani pogoji.
(3) Prostori v prevoznih sredstvih oziroma prevozna sredstva iz
prejšnjega odstavka, v katerih se prevažajo živali, živila,
proizvodi, surovine in odpadki, morajo biti na predpisan način
očiščeni oziroma razkuženi.
(4) Natančnejše pogoje glede zahtev iz tega člena predpiše
minister.
21. člen
(prepoved prometa)
(1) Generalni direktor VURS z ustreznim aktom, ki
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, omeji ali prepove
promet z živalmi, živili, surovinami, proizvodi, odpadki, krmo,
zdravili in medicinskimi pripomočki, kadar se pojavi živalska kužna
bolezen iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, oziroma iz drugih
veterinarskih razlogov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko generalni direktor VURS
pred izdajo akta iz prejšnjega odstavka izda ustrezna obvezna
navodila iz 83. člena tega zakona, ki začnejo veljati takoj v
primeru nujnih ukrepov v javnem interesu, da bi se odvrnila
neposredna nevarnost za zdravje ljudi oziroma živali.
22. člen
(soglasje za zbiranje in
prodajo)
Pristojni upravni organ izda dovoljenje za
razstavo, živalski vrt, ocenjevanje ali tekmovanje živali, za razne
prireditve potujočih živali (cirkusi, potujoči živalski vrtovi
ipd.) in za organizirano prodajo živali ter surovin, proizvodov in
živil zunaj poslovnih prostorov na podlagi poprejšnjega soglasja
VURS.
23. člen
(naloge pri prevozu in pri
prometnih nesrečah)
(1) Imetniki živali in prevozniki živali, živil,
surovin, proizvodov in odpadkov morajo zagotoviti predpisane pogoje
za prevoz in omogočiti pregled na zahtevo osebe, ki je po tem
zakonu ali drugem predpisu pooblaščena za pregled.
(2) Prometno nezgodo, ki se zgodi med prevozom živali, živil,
surovin, proizvodov in odpadkov, mora prevoznik oziroma policija
prijaviti na center za obveščanje, ki o tem nemudoma obvesti
najbližjo enoto VURS, ki mora zagotoviti dosegljivega uradnega
veterinarja.
(3) Uradni veterinar odredi veterinarski organizaciji, ki izvaja
javno veterinarsko službo, da nudi veterinarsko pomoč poškodovanim
živalim.
(4) Prevoznik oziroma njegov pooblaščenec je dolžan zagotoviti vsa
potrebna sredstva za izvedbo vseh potrebnih ukrepov za zavarovanje
živali, živil, proizvodov, surovin in odpadkov.
(5) Rejne živali, ki niso sposobne za nadaljnji prevoz, je potrebno
nemudoma usmrtiti.
(6) Veterinarsko higienska služba (v nadaljnjem besedilu: VHS) in
organizacije za odvoz odpadkov s koncesijo po tem zakonu morajo
organizirati prevoz poginulih in usmrčenih živali, poškodovanih
živil, surovin, proizvodov in odpadkov.
(7) Prevoznik mora zagotoviti nadomestno vozilo in odvoz živali, ki
so sposobne za nadaljnji prevoz ter odvoz nepoškodovanih surovin,
proizvodov in živil s kraja prometne nezgode.
24. člen
(mednarodni promet)
(1) Prevoz živali, živil, surovin, proizvodov,
zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov v mednarodnem
prometu lahko poteka le preko mejnih prehodov, kjer je organiziran
veterinarski nadzor.
(2) Živali, živila, surovine, proizvodi, zdravila, medicinski
pripomočki, krma in odpadki morajo biti na mejnih prehodih pod
veterinarskim nadzorom.
(3) Nakladanje, prekladanje, razkladanje in skladiščenje živali,
živil, surovin, proizvodov, zdravil, medicinskih pripomočkov, krme
in odpadkov se izvaja pod veterinarskim nadzorom v skladu s
predpisanimi pogoji.
(4) Uvoz in tranzit živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in
medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov se dovoli po predhodnem
veterinarskem pregledu na meji z odločbo, s katero se za vsak
primer posebej ugotovi, da z ozirom na predpisane pogoje ni
veterinarskih ovir za njihov uvoz in tranzit. Ne glede na prejšnji
stavek je uvoz in tranzit hišnih živali dovoljen brez predhodnega
veterinarskega pregleda, če živali spremlja predpisano veterinarsko
spričevalo.
(5) Uvoz in tranzit drugih predmetov, s katerimi se lahko prenese
kužna bolezen (npr: lovske in ribiške trofeje, serumi,
mikroorganizmi ipd.), se dovoli po predhodnem veterinarskem
pregledu na meji z odločbo, s katero se za vsak primer posebej
ugotovi, da z ozirom na predpisane pogoje ni veterinarskih ovir za
njihov uvoz in tranzit.
(6) Za uvoz tujerodnih (alohtonih) prostoživečih vrst živali si
mora uvoznik v skladu s predpisi pridobiti soglasje pristojnega
ministrstva.
(7) Pogoje in mejne prehode iz tega člena predpiše minister.
25. člen
(pregledi pri uvozu)
(1) Pri uvozu živali in proizvodov se opravijo
predpisani veterinarski pregledi in preiskave.
(2) Vrste pregledov, preiskave in način izvedbe predpiše
minister.
26. člen
(obrati in živali v drugih
državah)
(1) Uvoz živil, surovin, proizvodov, krme in
odpadkov je dovoljen samo iz obratov, ki izpolnjujejo predpisane
pogoje in so registrirani pri EU ter so pod nadzorom pristojnih
veterinarskih organov.
(2) Izjemoma lahko VURS dovoli uvoz iz prejšnjega odstavka tudi iz
drugih obratov, če ugotovi, da so predpisi, standardi, izdelava in
nadzor, ki ga opravlja država izvoznica, vsaj enakovredni predpisom
Republike Slovenije, in da je zagotovljeno vsaj enako varstvo
potrošnikov. Stroški bremenijo uvoznika.
(3) VURS lahko opravi pregled za preverjanje obratov iz prejšnjega
odstavka. Stroški pregleda bremenijo uvoznika.
(4) Uvoz živali je dovoljen samo, če izpolnjujejo predpisane pogoje
glede zdravstvenega varstva živali in zaščite živali pred
mučenjem.
B) Preventiva v proizvodnji in
prometu s proizvodi, surovinami, živili in krmo
27. člen
(veterinarski nadzor)
(1) Proizvodnja, oddaja v promet in promet s
proizvodi, surovinami, živili, krmo in odpadki je dovoljen le v
registriranih obratih, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so pod
veterinarskim nadzorom.
(2) Obrat ne sme pričeti s proizvodnjo, dokler ni registriran in mu
VURS ne določi registrske številke in nadzora.
(3) V proizvodnji surovin, živil in krme ter drugih proizvodov je
obvezna registracija obratov za klanje živali, pridobivanje,
pripravo, obdelavo, predelavo, dodelavo, embaliranje,
preembaliranje in pakiranje surovin, živil in krme ter drugih
proizvodov.
(4) Obvezna je tudi registracija vseh obratov, ki uporabljajo v
proizvodnji surovine in živila v neobdelanem oziroma nepredelanem
stanju ter meso in mesne izdelke.
(5) V prometu s proizvodi, surovinami, živili in krmo je obvezna
registracija obratov za skladiščenje in distribucijo tistih
proizvodov, surovin, živil in krme, s katerimi se lahko prenese
kužna bolezen.
(6) V obratih iz prvega odstavka tega člena so pod veterinarskim
nadzorom v proizvodnji in prometu proizvodov, surovin, živil in
krme tudi prostori, oprema in naprave, uspešnost in pravilnost
izvajanja lastnih kontrol obrata ter dokumentacija in predpisane
evidence.
(7) Pod veterinarskim nadzorom so tudi prevozna sredstva, na katera
se v območju registriranega obrata nalaga, oziroma s katerih se
razlaga proizvode, surovine, živila, odpadke in krmo.
(8) Pod veterinarskim nadzorom v proizvodnji in prometu surovin,
živil in krme ter drugih proizvodov so tudi živali, surovine,
proizvodi, živila, krma, odpadki, odplake, gnoj in gnojevka,
uporaba izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, in pakirni
material.
(9) Veterinarski nadzor zajema tudi preverjanje pogojev za
zdravstveno ustreznost surovin, živil v proizvodnji in prometu po
tem zakonu in krme ter drugih proizvodov.
(10) Natančnejše veterinarske pogoje za proizvodnjo, oddajo v
promet in promet s surovinami, proizvodi, živili, krmo, odpadki,
odplakami, gnojem in gnojevko ter nadzor iz tega člena predpiše
minister.
28. člen
(izjemni primeri)
(1) Klanje živali, proizvodnja živil in proizvodnja
krme izven registriranih obratov je dovoljena le izjemoma.
(2) Podrobnejše pogoje določi minister.
29. člen
(graditev objektov)
(1) Projektna dokumentacija za gradnjo ali
rekonstrukcijo objektov, namenjenih proizvodnji, oddaji v promet in
prometu z živalmi, živili, surovinami, proizvodi, odpadki, krmo,
gnojem in gnojevko (v nadaljnjem besedilu: objekt pod veterinarskim
nadzorom), mora biti v skladu z veterinarskimi pogoji, ki jih za
posamezne vrste takšnih objektov predpiše minister.
(2) K projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja za gradnjo ali
rekonstrukcijo objekta pod veterinarskim nadzorom, mora biti
pridobljeno soglasje VURS.
30. člen
(razvrstitev in registracija
obratov)
(1) Obrati pod veterinarskim nadzorom se razvrščajo
v živilske in druge obrate. V register živilskih in drugih obratov
se lahko pri VURS vpišejo le obrati, ki izpolnjujejo predpisane
pogoje.
(2) V register se lahko vpišejo tudi živilski obrati, ki ne
izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev, vendar imajo omejeno
področje delovanja oziroma območje trgovanja. Minister določi
pogoje, ki jih obratom iz tega odstavka ni potrebno izpolnjevati
ter omejitve njihovega delovanja in območja trgovanja.
31. člen
(postopek razvrstitve in
registracije obratov)
(1) Vlogo za registracijo obrata, ki mora biti pod
veterinarskim nadzorom, se vloži pri območnem uradu VURS, kjer je
obrat.
(2) O prejemu zahtevka za registracijo živilskega obrata iz prvega
odstavka 30. člena tega zakona direktor območnega urada VURS
obvesti generalnega direktorja VURS, ki s sklepom imenuje komisijo
za pregled obrata, ki mora imeti najmanj tri člane. Predsednik mora
biti uradni veterinar. Odločbo o odobritvi, s katero se ugotovi
izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev, izda generalni direktor
VURS na podlagi mnenja komisije. Z odločbo se odredi tudi vpis v
register obratov, ki se vodi na glavnem uradu VURS, določi
registrska številka, odobri opravljanje posameznih dejavnosti
proizvodnje in prometa ter omejitve, če je to potrebno.
(3) Če komisija iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je mogoče
razvrstiti obrat le med živilske obrate iz drugega odstavka 30.
člena tega zakona, to v mnenju predlaga generalnemu direktorju
VURS. Generalni direktor VURS s sklepom prenese celotni spis in
odločanje na direktorja območnega urada VURS, ki nadaljuje postopek
na podlagi prejetega mnenja komisije in izda odločbo v skladu s
šestim odstavkom tega člena.
(4) Stroški komisijskih ogledov bremenijo vlagatelja zahtevka.
(5) Po prejemu zahtevka za registracijo drugih obratov iz prvega
odstavka 30. člena in živilskih obratov iz drugega odstavka 30.
člena tega zakona direktor območnega urada VURS imenuje komisijo za
pregled obrata. Komisija mora imeti najmanj dva člana, predsednik
mora biti uradni veterinar. Odločbo o odobritvi (izpolnjevanju
pogojev) izda direktor območnega urada VURS na podlagi mnenja
komisije. Z odločbo se odredi tudi vpis v register obratov, ki se
vodi v območnem uradu VURS, določi registrska številka, odobri
opravljanje posameznih dejavnosti proizvodnje in prometa ter
omejitve kapacitet in obsega trgovanja. O registracijah in vpisih
obratov v območnih uradih VURS vodi evidenco glavni urad VURS.
Območni uradi mesečno predložijo glavnemu uradu VURS podatke za
evidenco o registracijah in vpisih.
(6) Če VURS ugotovi, da registrirani obrat ne izpolnjuje več
predpisanih pogojev, ali če pomanjkljivosti, ki lahko neugodno
vplivajo na higieno proizvodnje, ne odpravi, razveljavi svojo
odločbo o registraciji obrata in odpokliče uradne veterinarje, ki
opravljajo veterinarski pregled ter nadzor, iz obrata.
(7) Podrobnejše pogoje za razvrstitev obratov in postopek za vpis
obratov v register predpiše minister.
32. člen
(veterinarski pregled)
(1) Zdravstvena ustreznost živil in krme se
ugotavlja na podlagi veterinarskega pregleda obrata, klavnih
živali, surovin, živil in krme ter dokumentacije in evidenc.
(2) Če se na podlagi pregledov iz prejšnjega odstavka in drugih
preiskav ugotovi, da se živali ne sme zaklati, se zakol prepove,
žival pa se na predpisan način označi in odredi predpisane
ukrepe.
(3) Če se na podlagi pregleda in drugih preiskav ugotovi, da
surovine, živila ali krma ni zdravstveno ustrezna, se z odločbo
prepove nadaljnja proizvodnja, oddaja v promet ali promet ter se
odredijo predpisani ukrepi za odpravo vzrokov neustreznosti,
predpisano usposabljanje surovin, živil ali krme ali, če je to
potrebno, tudi uničenje.
(4) V primerih prepovedi klanja klavnih živali in ob ugotovitvi
zdravstvene neustreznosti surovin, živil in krme ima imetnik
klavnih živali oziroma imetnik surovin, živil in krme pravico
zahtevati ponoven pregled, razen ob ugotovitvi patogenih
mikroorganizmov. Ponoven pregled opravi komisija, ki jo imenuje
generalni direktor VURS. Zahtevo je treba vložiti nemudoma pri
uradnem veterinarju, ki je opravil veterinarski pregled in ugotovil
zdravstveno neustreznost. Ta mora brez odlašanja, vendar najkasneje
v roku 24 ur, obvestiti komisijo in ji predložiti celotno
dokumentacijo o opravljenem pregledu.
(5) Izid ponovnega pregleda je dokončen.
(6) Stroške ponovnega pregleda krije VURS, če je rezultat v korist
stranke. V nasprotnem primeru stroške krije stranka.
(7) Natančnejše ukrepe in postopke iz tretjega odstavka tega člena
ter sestavo in način dela komisije iz četrtega odstavka tega člena
predpiše minister.
33. člen
(ostanki škodljivih in
prepovedanih snovi v živalih, surovinah, živilih in krmi)
(1) Veterinarji, imetniki živali in druge pravne in
fizične osebe morajo preprečevati škodljive posledice zaradi
škodljivih snovi v surovinah, živilih in krmi ter opravljati
predpisane preventivne ukrepe.
(2) Generalni direktor VURS lahko odredi prepoved uporabe določenih
škodljivih snovi.
(3) Generalni direktor VURS lahko odredi, na podlagi ocene
tveganja, prepoved oddaje v promet, prepoved prometa in odpoklic iz
prometa živil, surovin, odpadkov in krme, ki vsebujejo določene
škodljive snovi.
(4) VURS mora zagotoviti sistematični nadzor živali, surovin, živil
in krme nad vsebnostjo ostankov škodljivih snovi in nadzor nad
uporabo prepovedanih snovi.
(5) Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.
34. člen
(zagotavljanje zdravstvene
ustreznosti krme)
(1) Fizične in pravne osebe, ki so registrirane za
proizvodnjo, skladiščenje ali promet s krmo, morajo zagotavljati
zdravstveno ustreznost krme v vseh fazah proizvodnje, skladiščenja
in prometa s krmo.
(2) Prepovedan je promet z zdravstveno neustrezno krmo.
(3) Krma, ki ji je potekel rok uporabe, naveden v deklaraciji, se
sme z dovoljenjem uradnega veterinarja uporabiti za tisti namen, ki
ga po predhodni laboratorijski preiskavi vzorcev določi pooblaščeni
laboratorij, če ugotovi, da je krma zdravstveno ustrezna.
(4) Podrobnejše pogoje o zdravstveni ustreznosti krme predpiše
minister.
35. člen
(nadzor krme in izdaja
potrdila)
(1) Krma v prometu mora imeti veterinarsko potrdilo
oziroma drug ustrezen predpisan dokument o zdravstveni
ustreznosti.
(2) Natančnejše pogoje za izdajo, vsebino in obliko veterinarskega
potrdila in drugega ustreznega dokumenta predpiše minister.
36. člen
(veterinarski nadzor
krme)
Pod veterinarskim nadzorom so krma in objekti, v
katerih se proizvaja ali skladišči krma za promet, v primeru suma
kužne bolezni oziroma suma, da krma zdravstveno ni ustrezna, pa
tudi krma in objekti pri imetnikih živali.
C) Preventiva pri razmnoževanju
živali
37. člen
(pogoji)
(1) Reje plemenskih živali morajo biti proste
določenih kužnih bolezni.
(2) Imetnik reje registriranih plemenskih živali mora zagotoviti
sistematično spremljanje zdravja in sposobnost za razmnoževanje
plemenjakov ter pridobivanje, proizvodnjo, skladiščenje in promet z
živalskim semenom, jajčnimi celicami in zarodki ob upoštevanju
predpisov o zdravstveni ustreznosti živalskega semena, jajčnih
celic in zarodkov ter minimalnih pogojev za oploditveno
sposobnost.
(3) Kužne bolezni iz prvega odstavka tega člena ter pogoje
zdravstvene ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in
zarodkov ter minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost predpiše
minister.
38. člen
(pridobivanje, skladiščenje in
promet)
(1) Pridobivanje, skladiščenje in promet s semenom
plemenjakov, z jajčnimi celicami in zarodki plemenic lahko
opravljajo le organizacije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so
registrirane pri VURS.
(2) O pridobivanju, skladiščenju in prometu s semenom plemenjakov,
z jajčnimi celicami in zarodki plemenic morajo organizacije iz
prejšnjega odstavka voditi predpisane evidence.
(3) Pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena
ter vsebino in način vodenja evidenc predpiše minister.
39. člen
(osemenjevanje)
(1) Osemenjevanje izvajajo veterinarske
organizacije in imetniki živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje
in so pridobili koncesijo po tem zakonu.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše
minister.
40. člen
(parjenje in naravni
pripust)
Veterinarske organizacije, ki so pridobile
koncesijo po tem zakonu, sistematično spremljajo zdravje in
zdravstveno sposobnost za razmnoževanje plemenjakov v parjenju in
naravnem pripustu, pregledujejo evidenco pripustov in prijavljajo
območnemu uradu VURS vsak sum spolne ali druge kužne bolezni ter
konstitucijskih napak v zvezi z zdravjem živali.
41. člen
(obveščanje)
(1) Ob vsaki ugotovitvi bolezni plemenjaka s
trajnimi motnjami za razmnoževanje ali ugotovitvi zdravstvene
neustreznosti živalskega semena, jajčnih celic ali zarodkov, mora
imetnik reje plemenskih živali zagotoviti izvedbo predpisanih
ukrepov.
(2) Veterinarske organizacije in rejci, ki lahko v skladu s
predpisi opravljajo osemenjevanje, morajo o rezultatih plodnosti na
svojem območju obveščati območni urad VURS ter ministrstvo,
pristojno za živinorejo.
(3) Podrobnejše ukrepe iz prvega odstavka tega člena predpiše
minister.
D) Varstvo okolja
42. člen
(pravice in dolžnosti)
(1) Pravne in fizične osebe morajo preprečevati
obremenjevanje okolja in zdravju škodljive posledice, ki nastanejo
pri vzreji, proizvodnji, predelavi, prometu in uporabi živali,
proizvodov, živil, surovin, krme in odpadkov.
(2) Z odpadki in odplakami je treba ravnati v skladu s tem zakonom,
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in predpisi o varstvu
okolja.
(3) Preventivni ukrepi za varstvo okolja, so:
zagotavljanje ustreznega odstranjevanja, predelave, obdelave in
uporabe odpadkov, gnoja in gnojevke;
zagotavljanje ustreznega skladiščenja odpadkov, gnoja in
gnojevke;
določanje postopka higienizacije živalskih iztrebkov in odplak;
zmanjšanje nevarnosti infekcije z določanjem ustreznih higienskih
razmer v hlevih in okolju (higienske razmere, mikroklima, omejitev
amoniaka, odstranjevanje odpadkov in iztrebkov, čiščenje in
dezinfekcija);
ugotavljanje ustreznosti izdelkov iz gnoja, predelanega gnoja in
komposta;
preprečevanje onesnaževanja podtalnice s povzročitelji kužnih in
parazitarnih bolezni.
43. člen
(ravnanje z živalskimi trupli in
odpadki)
(1) Živalska trupla in odpadke je treba predelati,
obdelati ali uničiti v obratih za predelavo, obdelavo ali uničenje
živalskih odpadkov.
(2) Imetnik živali mora na predpisan način prijaviti pogin živali
organizaciji, ki ima koncesijo za opravljanje veterinarsko
higienske službe (v nadaljnjem besedilu: VHS) po tem zakonu in ji
truplo poginule živali predati.
(3) Pooblaščena organizacija iz prejšnjega odstavka mora na
predpisan način zagotoviti prevoz živalskega trupla s kraja pogina
do objekta za obdukcijo ali predelavo. Zagotoviti mora zbiranje
odpadkov na predpisan način in predpisan veterinarski red v tem
objektu.
(4) VHS mora zagotoviti: sprejemanje prijav pogina živali, prevoz
živalskih trupel in drugih odpadkov na predpisan način, pomoč pri
obdukciji, higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo kraja pogina,
objektov za obdukcijo, vozil in opreme.
(5) Ob sumu, da je žival poginila za kužno boleznijo, in ob
sistematičnem ugotavljanju vzroka pogina, je treba za poginulo
žival ugotoviti vzrok pogina.
(6) Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pri kateri
nastajajo odpadki, morajo na predpisan način zagotoviti odvoz
odpadkov v najbližjo zbiralnico ali v obrat za predelavo
odpadkov.
(7) V objektih za obdukcijo in predelavo mora biti zagotovljen
predpisani veterinarski red. V objektih za obdukcijo mora biti
organizirana tudi stalna služba za ugotavljanje vzroka pogina.
(8) Natančnejše pogoje o prijavi pogina, transportu, ravnanju z
živalskimi odpadki, predelavi in pogoje za obrate in objekte za
obdukcijo, predelavo in sežig predpiše minister.
44. člen
(zakopavanje živalskih
trupel)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 43. člena
tega zakona se lahko v izjemnih primerih živalska trupla na
predpisan način zakopljejo ali upepelijo na grobišču, ki izpolnjuje
predpisane pogoje.
(2) Izjemne primere, način zakopavanja in upepelitve ter pogoje, ki
jih morajo izpolnjevati grobišča, predpiše minister v soglasju z
ministrom, pristojnim za zdravstvo.
IV. NAJMANJŠI OBSEG ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA ŽIVALI
45. člen
(najmanjši obseg varstva
živali)
Republika Slovenija mora zagotoviti najmanjši
obvezni obseg varstva živali pred kužnimi boleznimi in sicer:
1. sistematično spremljanje stanja pri kužnih boleznih
(diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske
preiskave) in vakcinacije živali, ki jih vsako leto odredi
minister;
2. ob sumu določenih kužnih bolezni zagotoviti diagnostične
terenske in laboratorijske preiskave ter patoanatomsko diagnostiko,
s katero se potrdi bolezen ali ovrže sum;
3. preprečevanje kužnih bolezni ob naravnih in drugih nesrečah in
če se pojavijo kužne bolezni iz liste A v sosednjih državah ali v
Sloveniji in laboratorijske ter patoanatomske preiskave za
diagnostiko kužnih bolezni, za katere je treba takoj ugotoviti
kužno bolezen ali vzrok pogina, ki jih predpiše minister;
4. proučevanje epizootioloških razmer, razvijanje in uvajanje novih
laboratorijskih metod za diagnostiko in nadzorstvo ter posredovanje
novih veterinarskomedicinskih dosežkov, novih predpisov, postopkov
oziroma metod strokovnega dela;
5. obvezne veterinarske preglede iz tega zakona;
6. pripravo epidemioloških študij in ocen tveganja, vnosa živalskih
kužnih bolezni v Republiko Slovenijo in raziskavami za ekonomsko
optimalne ukrepe in oceno finančnih posledic predpisanih ukrepov
pri pojavu živalskih kužnih boleznih;
7. obrazec veterinarskih spričeval, napotnic in potrdil iz tega
zakona;
8. primerne zaloge cepiv, razkužil in drugih sredstev za
preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje živalskih kužnih
bolezni;
9. organizirano veterinarsko izobraževanje imetnikov živali;
10. nepretrgano veterinarsko dejavnost za terensko in
laboratorijsko diagnostiko kužnih bolezni, za katere je treba takoj
ugotoviti kužno bolezen ali vzrok pogina;
11. VHS;
12. strokovno izpopolnjevanje veterinarjev in veterinarskih
pomočnikov;
13. odškodnino za živali, predmete in surovine.
46. člen
(odškodnina)
(1) Republika Slovenija mora zagotoviti imetniku
živali odškodnino za živali, ki so bile ubite ali zaklane, ter za
predmete in surovine, ki so bili poškodovani, pokvarjeni ali
uničeni pri uresničevanju odrejenih ukrepov za zatiranje kužnih
bolezni z liste A in posebej določenih kužnih bolezni in
zoonoz:
1. če je takoj naznanil pojav ali sum kužne bolezni;
2. če so bila opravljena v določenih časovnih obdobjih obvezna
preventivna cepljenja ter diagnostične in druge preiskave
živali;
3. če je uresničil tudi druge predpisane in odrejene ukrepe za
preprečevanje in zatiranje bolezni.
(2) Odškodnine iz prejšnjega odstavka se ne izplača, če se je
bolezen pojavila pri uvozu živali ali predpisanih preiskavah živali
v mednarodnem prometu.
(3) Posebej določene kužne bolezni in zoonoze iz prvega odstavka
tega člena določi minister.
47. člen
(postopek za izplačilo
odškodnine)
(1) Odškodnina iz prvega odstavka 46. člena tega
zakona se določi po tržni vrednosti živali, surovine oziroma
predmeta. Če je ubita oziroma zaklana žival ali uničeni oziroma
poškodovani predmet oziroma surovina v celoti ali deloma še
uporabna, se odškodnina zmanjša za vrednost še uporabnega
deleža.
(2) Postopek za izplačilo odškodnine se prične na zahtevo imetnika.
Vlogo se poda pri območnem uradu VURS in predloži predpisano
dokumentacijo. V postopku za uveljavljanje odškodnine se ne plača
upravna taksa.
(3) O tem, ali se imetniku izplača odškodnina, odloči z odločbo
uradni veterinar za inšpekcijski nadzor območnega urada VURS. Zoper
to odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za
veterinarstvo, v roku osem dni ob prejema odločbe.
(4) O sami višini odškodnine iz prvega odstavka tega člena odloči
uradni veterinar za inšpekcijski nadzor območnega urada VURS na
podlagi podanega poročila cenilca z liste cenilcev.
(5) Zoper odločbo o višini odškodnine iz prejšnjega odstavka ni
dovoljena pritožba, niti ni dovoljen upravni spor. Če se imetnik ne
strinja z višino odmerjene odškodnine, lahko v tridesetih dneh od
vročitve odločbe s katero je višina odškodnine določena predlaga
pristojnemu sodišču, da odmeri višino odškodnine.
(6) Pristojno sodišče iz prejšnjega odstavka odmeri odškodnino v
nepravdnem postopku.
(7) Postopek in dokumentacijo za izplačilo odškodnine iz drugega
odstavka tega člena ter pogoje za cenilce natančneje predpiše
minister.
V. FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA ŽIVALI, PRISTOJBINE IN STROŠKI
48. člen
(sklad za financiranje
najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali in javne
veterinarske službe)
(1) Sredstva, zbrana po tem zakonu, so prihodek
Sklada za razvoj kmetijstva in se namenjajo za financiranje
najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali ter javne
veterinarske službe. S temi sredstvi upravlja ministrstvo,
pristojno za veterinarstvo. Financiranje nalog se zagotavlja iz
proračunskih sredstev, zagotovljenih za tekoče leto, iz pristojbin
in stroškov po tem zakonu ter iz prejemkov od upravljanja s
prostimi denarnimi sredstvi.
(2) Če ni s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov
drugače določeno, se za pobiranje, odvajanje, izterjavo, zastaranje
in nadzor pristojbin smiselno uporabljajo določbe predpisov o
upravnih taksah.
49. člen
(pristojbine in stroški)
(1) Za predpisana spričevala in potrdila o
zdravstveni ustreznosti in veterinarski nadzor ter preglede se
plača pristojbina.
(2) Višino pristojbin in način njihovega obračunavanja predpiše
minister.
(3) Imetnik živali, surovin, proizvodov, živil in odpadkov ter
krme, uvoznik, izvoznik oziroma špediter je dolžan plačati stroške
vseh drugih storitev za izvajanje ukrepov, ki so mu naloženi, razen
stroškov iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. (razen predpisanih, ki jih
zagotavlja VURS), 7., 8., 10., 11., 12. in 13. točke 45. člena in
46. člena tega zakona.
VI. VETERINARSKE
DEJAVNOSTI
A) Splošne določbe za
izvajanje
50. člen
(izvajanje)
(1) Veterinarske dejavnosti izvajajo VURS,
Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v
Ljubljani, veterinarske organizacije, pooblaščeni laboratoriji
drugih organizacij, Veterinarska zbornica ter druge organizacije,
ki pridobijo koncesijo po tem zakonu.
(2) Veterinarska služba v Slovenski vojski zagotavlja izvajanje
določenih veterinarskih dejavnosti za potrebe Slovenske vojske v
skladu s strokovnimi načeli tega zakona. VURS in Veterinarska
služba v Slovenski vojski sodelujeta in strokovno usklajujeta svoje
delo. V ta namen ustanovita strokovno posvetovalno telo.
(3) Veterinarske dejavnosti ter natančnejše pogoje sodelovanja in
strokovnega usklajevanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister,
pristojen za Slovensko vojsko v sodelovanju z ministrom.
51. člen
(veterinarske dejavnosti)
Veterinarske dejavnosti so:
1. spremljanje zdravstvenega stanja živali;
2. preskrba z veterinarskimi spričevali, napotnicami in
potrdili;
3. izpolnjevanje oziroma potrjevanje veterinarskih spričeval za
živali, napotnic in potrdil za promet v Republiki Sloveniji;
4. izpolnjevanje oziroma potrjevanje ostalih veterinarskih
spričeval in potrdil;
5. označevanje živali ter vodenje registra živali v skladu s
predpisi;
6. izvajanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in
zatiranje živalskih bolezni ter poškodb in kirurški posegi na
živalih;
7. skrb za zdravje plemenskih živali in zdravstveno sposobnost za
razmnoževanje, izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje
jalovosti ter osemenjevanje;
8. veterinarski pregledi živali;
9. veterinarski pregledi proizvodov, surovin in živil in njihovo
označevanje ter veterinarski pregledi krme, vode za napajanje
živali in odpadkov v proizvodnji, skladiščenju in prometu za
zagotavljanje zdravstvene ustreznosti;
10. osnovna terenska in laboratorijska diagnostika za odkrivanje
kužnih bolezni živali;
11. spremljanje in nadzor prometa in uporabe zdravil v veterinarski
medicini;
12. preskrba z zdravili za opravljanje veterinarskih storitev;
13. preskrba veterinarskih organizacij z zdravili ter sredstvi za
dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (biocidi);
14. laboratorijsko in klinično preskušanje veterinarskih
zdravil;
15. nadzor učinkovitosti in škodljivosti zdravil;
16. svetovanje na področju zdravstvenega varstva živali, patologije
prehrane in reje živali z veterinarskega vidika;
17. veterinarska vzgoja in izobraževanje imetnikov živali v zvezi z
izvajanjem veterinarske dejavnosti;
18. proučevanje higienskih razmer v objektih za rejo živali in
higiene v drugih objektih in napravah z vidika zdravstvenega
varstva in zaščite živali ter ljudi;
19. nujna veterinarska pomoč;
20. bolnišnično zdravljenje živali;
21. izdajanje zdravil in sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in
deratizacijo imetnikom živali s svetovanjem in navodili za uporabo
z vidika zdravstvenega varstva živali in ljudi;
22. spremljanje in proučevanje epizootiološkega stanja in razmer v
državi;
23. spremljanje zdravstvenega stanja živali, fiziologije in
patologije, reprodukcije z osemenjevanjem živali na nacionalnem
nivoju;
24. proučevanje vplivov veterinarskih ukrepov na okolje;
25. nadzor nad zdravstveno ustreznostjo živil, proizvodov, odpadkov
in krme, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter vode za
napajanje živali;
26. vodenje registra živali in objektov na območnem in nacionalnem
nivoju v skladu s predpisi;
27. organizacija in vodenje preprečevanja, zatiranja in
izkoreninjenja živalskih bolezni in zoonoz;
28. sodelovanje pri delu komisije za ocenjevanje, odbiro in
priznavanje plemenjakov, plemenskih ribjih jat in plemenišč
čebeljih matic;
29. priprava strokovnih podlag za načrtovanje in za sprejemanje
ukrepov v zdravstvenem varstvu živali;
30. posredno reševanje vprašanj varstva zdravja ljudi, živinorejske
proizvodnje in tehnologije ter svetovanje,
31. spremljanje zdravstvenega stanja ter zdravljenje čebel;
32. spremljanje zdravstvenega stanja ter zdravljenje rib;
33. izvajanje patomorfološke diagnostike;
34. izvajanje VHS;
35. izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD);
36. laboratorijske preiskave materiala živali, živil in surovin,
živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, vode za napajanje
živali, zraka, zemlje, krme in dodatkov, odpadkov in odplak zaradi
diagnostike živalskih kužnih in drugih živalskih bolezni oziroma
ugotavljanja zdravstvene ustreznosti proizvodov;
37. zagotavljanje priprav za obrambo in zaščito ter delovanje
veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter
v izrednem stanju;
38. zagotavljanje usposabljanja enot za prvo veterinarsko pomoč
civilne zaščite;
39. organiziranje veterinarskega izobraževanja imetnikov živali in
prebivalstva;
40. strokovno izobraževalno delo na področju veterinarske
dejavnosti;
41. organiziranje in izvajanje tečajev za osnovno znanje o
živalskih kužnih boleznih;
42. specialistične klinične, laboratorijske, rentgenske in druge
diagnostične preiskave v skladu s strokovno usmeritvijo;
43. veterinarsko medicinske raziskave;
44. zdravstveno varstvo plemenjakov v osemenjevalnem središču,
sistematično spremljanje zdravja plemenjakov in njihove zdravstvene
sposobnosti za osemenjevanje; pridobivanje, priprava, preverjanje
zdravstvene ustreznosti, skladiščenje in distribucija živalskega
semena, jajčnih celic in zarodkov;
45. preprečevanje onesnaževanja okolja s povzročitelji in
prenašalci živalskih kužnih bolezni
46. preverjanje rezultatov laboratorijskih preiskav z izvajanjem
primerjalnih testov in usklajevanje metodoloških postopkov;
47. organizacija in izvajanje intralaboratorijskega nadzora;
48. organizacija in izvajanje interlaboratorijskega nadzora;
49. zagotavljanje izvajanja nadzora imunosti;
50. razvijanje in uvajanje novih laboratorijskih metod za
diagnostiko živalskih kužnih bolezni in za analitiko ostankov
kontaminentov okolja in veterinarskih zdravil ter za druge
preiskave surovin, živil in krme;
51. zagotavljane izvajanja in organizacija monitoringa nad ostanki
škodljivih snovi v živilih;
52. zagotavljanje izvajanja in organizacija monitoringa nad ostanki
škodljivih snovi v živalih in krmi;
53. spremljanje učinkovitosti in ugotavljanje ustreznosti
posameznih sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in
deratizacijo;
54. uvajanje, razvijanje in vzpostavljanje informacijskega sistema
v veterinarstvu Republike Slovenije;
55. razvijanje in uvajanje novih kliničnih laboratorijskih metod za
diagnostiko in zdravljenje kužnih bolezni organskih, presnovnih,
vzrejnih in drugih bolezni, bolezenskih stanj in poškodb
živali;
56. razvijanje in uvajanje novih postopkov pri osemenjevanju in
presajanju zarodkov ter laboratorijskega dela z jajčnimi
celicami;
57. ukrepanje za higienizacijo odplak, gnoja, gnojevke,
gnojnice;
58. posredovanje novih veterinarsko medicinskih dosežkov, novih
postopkov in metod strokovnega dela;
59. preiskave s področja varovanja okolja, higiene zraka in vode,
odpadnih voda iz živinorejske proizvodnje in živilskih obratov ter
obratov za predelavo odpadkov;
60. zaščita živali pred mučenjem;
61. preiskave v zdravstvenem varstvu in zaščiti živali;
62. sodelovanje pri projektiranju in graditvi vseh objektov, ki
morajo biti registrirani po tem zakonu;
63. sodelovanje pri programiranju in izvedbi lastnih in notranjih
kontrol, ki jih morajo izvajati obrati po tem zakonu;
64. sodelovanje pri programiranju in izvedbi drugih programov za
zagotavljanje zdravstvene ustreznosti surovin, proizvodov in živil
in krme, ki jih morajo izvajati obrati iz tega zakona.
52. člen
(opravljanje veterinarske
dejavnosti)
(1) Veterinarske dejavnosti iz 51. člena tega
zakona, razen iz 12., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 24., 30., 40.,
59., 61., 62., 63. in 64. točke, so dejavnosti javne veterinarske
službe, ki se opravljajo v okviru mreže javne veterinarske
službe.
(2) Veterinarske dejavnosti, ki jih opravlja izključno VURS in se
zanje koncesije po tem zakonu ne da podeliti, so dejavnosti iz: 2.,
4., 9. (razen veterinarskih pregledov v obratih z omejeno
kapaciteto in omejenim področjem trgovanja in veterinarskih
pregledov iz 30. člena tega zakona), 11., 15., 25., 26., 37., 38.,
49., 51., 52. in 54. točke 51. člena tega zakona.
(3) Dejavnost iz 13. točke 51. člena tega zakona lahko opravljajo
pravne ali fizične osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega organa v
skladu s predpisi o zdravilih in so vpisane v register pri
VURS.
(4) Veterinarske dejavnosti iz 51. člena, razen nudenja nujne
veterinarske pomoči, lahko opravlja le veterinar.
(5) Natančnejšo vsebino in način opravljanja državnega izpita, ki
ga mora opraviti veterinar, predpiše minister.
(6) Zaradi zagotovitve praktičnega usposabljanja študentov
veterinarske medicine lahko dejavnosti iz 51. člena tega zakona
izvaja tudi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.
(7) Veterinarske dejavnosti kot so: kastracija pujskov do starosti
7 dni, dehelmintizacija, vitaminizacija in feruminizacija prašičev,
lahko na svojih živalih opravlja imetnik živali ali pri njem
zaposleni delavec, če ima ustrezno znanje in izpolnjuje druge
pogoje, ki jih določi minister, pristojen za kmetijstvo.
53. člen
(mreža javne veterinarske
službe)
Mrežo javne veterinarske službe sestavljajo VURS,
NVI Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem
besedilu: NVI) in veterinarske ter druge organizacije, ki imajo
koncesijo po tem zakonu, pooblaščeni laboratoriji drugih
organizacij in Veterinarska zbornica.
54. člen
(financiranje javne veterinarske
službe)
(1) Javna veterinarska služba se financira:
iz sredstev ustanovitelja v skladu z aktom o ustanovitvi;
iz proračunskih sredstev;
s plačilom za opravljene veterinarske storitve;
iz drugih virov.
(2) Osnove in merila za oblikovanje cen veterinarskih storitev
natančneje določi Veterinarska zbornica.
55. člen
(zagotavljanje izvajanja javne
veterinarske službe)
V primerih, ko ni zagotovljeno izvajanje
predpisanih dejavnosti javne veterinarske službe, naloži VURS
začasno izvajanje dejavnosti drugemu nosilcu koncesije.
56. člen
(neprekinjeno opravljanje
veterinarske dejavnosti)
(1) Kadar veterinarske dejavnosti iz strokovnih ali
organizacijskih razlogov ni mogoče organizirati v rednem delovnem
času, v izmenah ali kako drugače ali takrat, ko je treba opravljati
nujne veterinarske storitve, veterinarji in veterinarski pomočniki
zagotovijo neprekinjeno veterinarsko službo z dežurstvom ali s
stalno pripravljenostjo.
(2) Dežurstvo je poseben delovni pogoj, ko mora biti veterinar
oziroma veterinarski pomočnik prisoten v veterinarski organizaciji,
da lahko opravlja nujne veterinarske storitve.
(3) Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora biti
veterinar vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih
veterinarskih storitev.
(4) Ne glede na predpise o delovnih razmerjih lahko veterinar
izjemoma opravi 40 ur dela preko polnega delovnega časa.
(5) Dežurstvo in stalna pripravljenost se štejeta v delovni čas,
potreben za opravljanje nujnih veterinarskih storitev.
(6) Med stavko morajo veterinarji zagotavljati nujno veterinarsko
pomoč in oskrbo živali.
(7) Veterinar ne sme odkloniti nujne veterinarske pomoči.
B) Nacionalni veterinarski
inštitut NVI
57. člen
(NVI)
(1) NVI ustanovi Veterinarska fakulteta Univerze v
Ljubljani tako, da preoblikuje obstoječi Veterinarski inštitut
Slovenije v posebno organizacijsko enoto, ki na podlagi koncesije v
skladu s tem zakonom lahko izvaja dejavnosti iz 14., 22., 23., 28.,
29., 31., 32., 33., 35., 36., 42., 43., 46., 47., 48., 50., 55.,
56. in 58. točke 51. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora NVI zagotoviti preiskave iz
2. in 3. točke in izvajanje 11. točke 45. člena tega zakona.
(3) NVI mora izpolnjevati predpisane pogoje glede prostorov, opreme
in kadrov.
(4) NVI mora sredstva za izvajanje svojih dejavnosti voditi ločeno
na posebnem podračunu Veterinarske fakultete.
(5) Podrobnejše pogoje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena
predpiše minister.
C) Veterinarska zbornica
58. člen
(Veterinarska zbornica)
(1) Doktorji veterinarske medicine se združujejo v
Veterinarsko zbornico.
(2) Veterinarsko zbornico vodi direktor, ki je imenovan na podlagi
javnega razpisa. Veterinarska zbornica ima v skladu s statutom
zbornice svoje organe, med drugim tudi razsodišče.
(3) Veterinarska zbornica opravlja naslednje naloge:
1. članom z opravljenim državnim izpitom izdaja in odvzema
veterinarske licence za opravljanje veterinarskih dejavnosti in
vodi o tem register;
2. načrtuje, spremlja in organizira strokovno izpopolnjevanje
veterinarjev ter preskus strokovne usposobljenosti veterinarjev v
veterinarskih organizacijah;
3. opravlja strokovni nadzor v veterinarskih organizacijah;
4. verificira veterinarske organizacije in vodi njihov
register;
5. določa osnove in merila za oblikovanje cen veterinarskih
storitev v sodelovanju s svetom uporabnikov;
6. sodeluje pri pripravi predpisov o veterinarstvu;
7. sodeluje v postopku podeljevanja javnih pooblastil;
8. sodeluje pri oblikovanju programov študijskega izobraževanja in
strokovnega izpopolnjevanja;
9. opravlja druge naloge, določene s statutom.
(4) Naloge iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka opravlja
Veterinarska zbornica kot javno pooblastilo.
(5) Licenca se podeli z odločbo v upravnem postopku. Vlogi za
izdajo licence je potrebno priložiti ustrezno dokazilo o
zaključenem univerzitetnem študiju veterinarstva in dokazilo o
opravljenem državnem izpitu. Veterinarska zbornica je dolžna izdati
veterinarsko licenco v roku 30 dni po prejemu popolne vloge.
Licenca se odvzame z odločbo v upravnem postopku v primeru hujšega
kršenja predpisov, kar zbornica podrobneje opredeli v svojem
statutu.
(6) Za vlogo in odločbo o izdaji veterinarske licence se ne plača
upravna taksa.
(7) Zoper odločbo in ukrepe Veterinarske zbornice je dovoljena
pritožba na ministrstvo.
59. člen
(pogoji)
(1) Veterinarska zbornica mora za izvajanje javnih
pooblastil iz tega zakona izpolnjevati predpisane kadrovske,
prostorske in druge pogoje, kar ugotovi generalni direktor VURS z
odločbo v upravnem postopku.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka preverja komisija,
ki jo imenuje generalni direktor VURS.
(3) Medsebojno razmerje med VURS in Veterinarsko zbornico se uredi
s pogodbo.
(4) V primeru prenehanja javnega pooblastila Veterinarski zbornici,
opravlja naloge iz 1. do 5. točke tretjega odstavka 58. člena tega
zakona VURS.
(5) Direktor Veterinarske zbornice mora biti veterinar.
(6) Javno pooblastilo preneha, če Veterinarska zbornica ne
izpolnjuje več predpisanih pogojev, če dela v nasprotju s predpisi
ali če krši pogodbo iz tretjega odstavka tega člena, kar ugotovi
generalni direktor VURS z odločbo v upravnem postopku.
(7) Pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
60. člen
(statut zbornice)
(1) Veterinarska zbornica sprejme statut, v katerem
med drugim uredi svoje delovanje, organizacijo, imenovanje
direktorja zbornice in članov razsodišča ter postopek in ukrepe
razsodišča.
(2) Vlada Republike Slovenije daje soglasje k statutu zbornice v
delu, ki se nanaša na javno pooblastilo.
61. člen
(financiranje veterinarske
zbornice)
(1) Veterinarska zbornica se financira:
s članarino;
iz proračunskih sredstev za izvajanje nalog za katere je dano javno
pooblastilo;
iz lastnih in drugih virov.
(2) Naloge, ki jih Veterinarska zbornica opravlja na podlagi
javnega pooblastila, nadzira VURS.
D) Veterinarske
organizacije
62. člen
(veterinarske
organizacije)
(1) Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo
predpisane kadrovske, prostorske, higiensko tehnične pogoje ter
pogoje glede opreme, lahko ustanovijo naslednje oblike
veterinarskih organizacij: veterinarsko ambulanto, veterinarsko
bolnico, veterinarsko lekarniško postajo, veterinarsko kliniko in
veterinarsko ambulanto v osemenjevalnem središču.
(2) Šteje se, da veterinarska organizacija izpolnjuje predpisane
prostorske pogoje tudi, če sklene pogodbo o najemu oziroma uporabi
ustreznih prostorov z drugo pravno ali fizično osebo, ki teh
prostorov in opreme ne uporablja za opravljanje veterinarske
dejavnosti.
(3) Veterinarske organizacije iz prvega odstavka tega člena so
organizirane kot družbe ali samostojni veterinarji po predpisih o
gospodarskih družbah.
(4) Veterinarsko dejavnost v veterinarskih organizacijah lahko
opravlja veterinar, ki mu s pravnomočno odločbo ni prepovedano
opravljanje veterinarskega poklica.
(5) Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše
minister.
63. člen
(verifikacija veterinarskih
organizacij)
(1) Veterinarska organizacija lahko začne
opravljati veterinarske dejavnosti, za katere ni potrebna koncesija
po tem zakonu, ko Veterinarska zbornica z odločbo v upravnem
postopku ugotovi, da veterinarska organizacija izpolnjuje
predpisane pogoje za določeno organizacijsko obliko. V postopku
verifikacije mora sodelovati veterinarski izvedenec.
(2) Veterinarska zbornica z odločbo iz prejšnjega odstavka
veterinarski organizaciji dovoli opravljanje veterinarskih
dejavnosti, za katere koncesija po tem zakonu ni potrebna.
(3) Za opravljanje dejavnosti javne veterinarske službe mora
veterinarska organizacija poleg odločbe iz prvega odstavka tega
člena pridobiti tudi koncesijo VURS.
(4) Veterinarska zbornica vodi register verificiranih veterinarskih
organizacij.
(5) Obliko in vsebino registra iz prejšnjega odstavka predpiše
minister.
64. člen
(izbris veterinarske organizacije
iz registra)
(1) Veterinarska organizacija se izbriše iz
registra:
na podlagi njene odjave veterinarske organizacije iz registra;
če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev in pomanjkljivosti ne
odpravi v določenem roku;
če opravlja veterinarsko dejavnost v nasprotju s predpisi.
(2) O izbrisu iz registra izda Veterinarska zbornica ugotovitveno
odločbo.
(3) Natančnejše pogoje za izbris iz registra predpiše minister.
E) Druge organizacije s
koncesijo
65. člen
(druge organizacije s
koncesijo)
(1) Koncesije po tem zakonu se lahko podelijo tudi
drugim organizacijam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše
minister.
VII. KONCESIJE
66. člen
(koncesije)
(1) VURS dodeli koncesije za opravljanje javne
veterinarske službe nosilcem na podlagi javnih razpisov, ki se
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
opredelitev predmeta koncesije;
navedbo o začetku in trajanju koncesije;
pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
obvezne sestavine prijave;
merila za izbiro;
navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri za izdajo koncesije;
druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;
kontaktna oseba za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega
razpisa;
datum, kraj in čas odpiranja vlog;
način obveščanja kandidatov o izbiri koncesionarjev.
(3) Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo
imenuje generalni direktor VURS. Pri odpiranju vlog so lahko
prisotni pooblaščeni predstavniki prijaviteljev.
(4) Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge lahko
vlagatelji dopolnijo v osmih dneh od opozorila, v nasprotnem
primeru se vloge zavržejo, na kar je treba vlagatelje
opozoriti.
(5) Izid javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(6) Javni razpis iz prvega odstavka tega člena ni potreben, temveč
se koncesija dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem
postopku:
NVI;
verificiranim veterinarskim organizacijam za izvajanje dejavnosti
preventivnega cepljenja določenih hišnih živali proti steklini v
lastni ambulanti;
v primerih iz 55. člena tega zakona;
v primeru dodelitve koncesije za opravljanje veterinarske
dejavnosti iz 13. točke 51. člena tega zakona.
(7) VURS odloči o izbiri koncesionarja z odločbo v upravnem
postopku. V odločbi morajo biti poleg izbrane organizacije navedeni
tudi veterinarji, ki bodo dodeljeno veterinarsko dejavnost
izvajali.
(8) O izbiri koncesionarja za opravljanje osemenjevanja odloča VURS
v soglasju z ministrstvom, pristojnim za živinorejo.
(9) Medsebojna razmerja med VURS in koncesionarji, vključno z NVI,
se podrobneje uredijo s pogodbami.
(10) Zoper odločbe iz tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni
spor.
67. člen
(pogodba)
(1) Na podlagi odločbe o izbiri VURS sklene z
nosilcem koncesije pogodbo v pisni obliki, v kateri določi:
dejavnosti javne veterinarske službe, ki jo opravlja nosilec
koncesije;
veterinarje, ki bodo opravljali posamezne dejavnosti iz
pogodbe;
območje, na katerem mora nosilec koncesije opravljati dejavnost
javne veterinarske službe, če gre za dejavnost iz tretjega odstavka
10. ter 16. in 17. člena tega zakona;
način in pogoje za opravljanje s pogodbo določene dejavnosti;
pravice, obveznosti in odgovornosti nosilca koncesije in
veterinarjev;
delovni čas in poslovni čas oziroma način zagotavljanja
neprekinjenega zdravstvenega varstva živali;
pričetek in čas trajanja koncesije;
vir financiranja opravljanja javne službe;
nadzor nad opravljanjem javne službe;
prenehanje koncesije nosilcu koncesije oziroma veterinarju;
rok za odpoved koncesije.
(2) Nosilci in veterinarji, ki dobijo dovoljenje za opravljanje
javne veterinarske službe, so za delo odgovorni VURS.
68. člen
(prenehanje koncesije)
(1) Koncesija preneha:
z odvzemom;
s prenehanjem pogodbe.
(2) Podrobnejše pogoje za prenehanje koncesije predpiše
minister.
69. člen
(odgovornost za izvajanje
koncesije)
Nosilec koncesije je v skladu z zakonom odgovoren
za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem
koncesije povzroči pri njem zaposleni delavec uporabnikom ali
drugim osebam.
VIII. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V
VETERINARSTVU
70. člen
(strokovno
izpopolnjevanje)
(1) Veterinarji in veterinarski pomočniki imajo
pravico in dolžnost, da se strokovno izpopolnjujejo.
(2) Uradni veterinarji se morajo periodično izobraževati in
opraviti predpisana preverjanja znanja po programu, ki ga pripravi
VURS.
(3) Ostali veterinarji se morajo periodično izobraževati in
opraviti predpisana preverjanja znanja po programu, ki ga pripravi
Veterinarska zbornica.
(4) Program usposabljanja in način izvajanja usposabljanja s
področja veterinarskih dejavnosti v praksi, pripravi Veterinarska
fakulteta Univerze v Ljubljani v soglasju z VURS in Veterinarsko
zbornico.
IX. SVETOVALNO TELO
71. člen
(veterinarski svet)
(1) Veterinarski svet je svetovalno telo ministra
na področju veterinarstva. Člane imenuje minister izmed
predstavnikov VURS, NVI, Veterinarske fakultete, Veterinarske
zbornice, veterinarske službe v Slovenski vojski in drugih
priznanih strokovnjakov s področja veterinarstva.
(2) Naloge veterinarskega sveta so:
priprava strokovnih podlag in programskih usmeritev;
spremljanje sistemskih, razvojnih in kadrovskih vprašanj v
veterinarstvu in predlaganje prednostnih nalog;
sodelovanje pri pripravi programov zdravstvenega varstva
živali;
sodelovanje pri pripravi kadrovskih in delovnih normativov;
predlaganje razvojnih programov v veterinarstvu;
sodelovanje pri pripravi podlag za predpise s področja
veterinarstva.
72. člen
(Svet uporabnikov)
(1) Za zastopanje interesov imetnikov živali se
ustanovi svet uporabnikov.
(2) Naloge sveta uporabnikov so zlasti:
sodeluje z veterinarsko zbornico pri oblikovanju cen veterinarskih
storitev,
daje mnenje k pripravi podlag za predpise s področja
veterinarstva,
daje mnenja in predloge k razvojnemu programu s področja
veterine.
(3) Podrobnejše pogoje in merila za ustanovitev sveta uporabnikov
predpiše minister v treh mesecih po uveljavitvi zakona.
X. REGISTRI, EVIDENCE, BAZE
PODATKOV IN INFORMACIJSKI SISTEM
73. člen
(registri, evidence, baze
podatkov in informacijski sistem)
(1) Vsi izvajalci veterinarskih dejavnosti morajo
voditi predpisane evidence, registre in baze podatkov, ki so
povezani v informacijski sistem.
(2) VURS zagotavlja povezovanje informacijskega sistema iz
prejšnjega odstavka v mednarodne informacijske sisteme na področju
veterinarstva.
(3) Natančnejše pogoje vodenja registrov, evidenc in baz podatkov
predpiše minister.
74. člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Zaradi uresničevanja namena veterinarstva VURS
lahko za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk pridobiva in
uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov
vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter
drugi pooblaščeni organi in se nanašajo na:
zemljiški kataster;
kmetijska gospodarstva;
zbirke podatkov s področja zdravil, kemikalij;
pojav in širjenje zoonoz pri ljudeh;
osnovne podatke iz centralnega registra prebivalstva potrebne za
vzdrževanje svojih zbirk podatkov in stanja iz centralnega registra
prebivalstva;
centralni register živali.
(2) Upravljavci zbirk podatkov posredujejo VURS podatke brezplačno,
zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne
dodatne izvode.
(3) Zbirke podatkov, ki jih po tem zakonu vzpostavi in vodi VURS,
se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
XI. PRISTOJNOSTI DRŽAVNIH
ORGANOV
A) Vlada Republike
Slovenije
75. člen
(pristojnosti vlade)
Vlada Republike Slovenije ima po tem zakonu
naslednje pravice in obveznosti:
določi mrežo javne veterinarske službe;
daje soglasje k statutu Veterinarske zbornice v delu, ki se nanaša
na javna pooblastila.
76. člen
(posebna pooblastila
vlade)
(1) Ob naravnih in drugih nesrečah, ki povzročijo
obolenje večjega števila živali ali pojave epizootije in v izrednih
razmerah ali vojni, lahko Vlada Republike Slovenije odredi za širše
območje naslednje ukrepe:
1. mobilizacijo veterinarjev in veterinarskih pomočnikov ter drugih
občanov za izvedbo predpisanih ukrepov;
2. odvzem opreme, zdravil in prevoznih sredstev v skladu s
posebnimi predpisi in začasno uporabo zemljišča ter zgradb za
izvedbo predpisanih ukrepov za zdravstveno varstvo živali;
3. posebne naloge NVI, veterinarskim in drugim organizacijam zaradi
izvedbe predpisanih ukrepov.
(2) Pri večjih epizootijah lahko Vlada Republike Slovenije odredi,
da morajo pomagati pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju
kužnih bolezni tudi policija in enote civilne zaščite, lahko pa
zahteva tudi pomoč Slovenske vojske.
B) Minister, pristojen za
veterinarstvo in drugi ministri
77. člen
(pristojnosti ministra)
(1) Minister izdaja podzakonske predpise,
predvidene v določbah tega zakona ter druge podzakonske predpise,
potrebne za izvajanje tega zakona.
(2) Minister izda v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo,
predpis iz drugega odstavka 44. člena tega zakona.
78. člen
(posebna pooblastila
ministra)
V izrednem ali vojnem stanju, ob naravnih in drugih
nesrečah, ki povzročijo obolenje večjega števila živali, ali ob
pojavih epizootije lahko minister naloži veterinarjem,
veterinarskim pomočnikom, NVI, veterinarskim in drugim
organizacijam posebne strokovne in druge naloge.
79. člen
(izjemni ukrepi ministra)
(1) V primeru epizootij lahko minister odredi
zaščitna cepljenja živali.
(2) Če znotraj mreže javne veterinarske službe v Republiki
Sloveniji ni mogoče zagotoviti izvajanja določene dejavnosti javne
veterinarske službe, organizira ministrstvo izvajanje te dejavnosti
pri ustreznih drugih institucijah v Sloveniji ali v drugih
državah.
80. člen
(ukrepi ministra na meji)
Zaradi preprečevanja vnašanja in širjenja določenih
živalskih kužnih bolezni iz skupine A iz drugih držav in njihovega
zatiranja v Republiki Sloveniji lahko minister omeji ali prepove
osebam prehod čez državno mejo v obeh smereh, če se v mejnem
območju v Republiki Sloveniji ali v ustreznem obmejnem območju v
sosednji državi določena bolezen pojavi oziroma razširi.
C) Veterinarska uprava Republike
Slovenije
81. člen
(veterinarska uprava)
(1) Upravne naloge in inšpekcijsko nadzorstvo na
področju veterinarstva opravlja VURS.
(2) VURS sestavljajo glavni urad, območni uradi in izpostave.
(3) VURS vodi generalni direktor.
(4) V glavnem uradu so: generalni direktor, urad direktorja, urad
za zdravstveno varstvo in zaščito živali, urad za javno
veterinarsko zdravstvo, urad za mednarodne povezave in veterinarske
certifikate, urad za uporabo in promet zdravil v veterinarski
medicini, urad za diagnostiko, urad za krmo in urad za inšpekcijski
nadzor.
(5) Urade glavnega urada vodijo direktorji uradov.
(6) Območni uradi imajo upravne in inšpekcijske oddelke.
(7) Območni uradi imajo lahko izpostave kot notranje organizacijske
enote.
(8) Območne urade vodijo direktorji območnih uradov.
(9) Obseg nalog glavnega urada, območnih uradov in izpostav se
določi v aktu, ki ureja notranjo organizacijo VURS.
(10) Sistemizacijo delovnih mest sprejme generalni direktor VURS, v
soglasju z ministrom in Vlado Republike Slovenije.
82. člen
(strokovni pogoji)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo lahko izvaja samo
uradni veterinar, ki je opravil predpisano enoletno strokovno
usposabljanje ter strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Direktor območnega urada VURS je lahko uradni veterinar z
opravljenim strokovnim izpitom za inšpektorja, oziroma uradni
veterinar z opravljenim strokovnim izpitom za inšpektorja, ki ima
najmanj tri leta delovnih izkušenj pri upravnem organu za
veterinarstvo.
(3) Direktor urada je lahko uradni veterinar, ki ima najmanj
magisterij veterinarskih znanosti, šest let delovnih izkušenj v
veterinarstvu in opravljen izpit iz upravnega postopka, oziroma
najmanj petnajst let delovnih izkušenj pri upravnem organu za
veterinarstvo in opravljen izpit iz upravnega postopka.
(4) Generalni direktor je uradni veterinar, ki ima najmanj
magisterij veterinarskih znanosti in devet let delovnih izkušenj
pri upravnem organu za veterinarstvo, opravljen izpit iz upravnega
postopka in aktivno obvlada vsaj en uradni jezik Evropske
unije.
83. člen
(upravne naloge)
VURS opravlja naslednje upravne naloge:
izdajanje obveznih navodil delavcem VURS in veterinarskim
organizacijam;
izpolnjevanje oziroma potrjevanje ostalih veterinarskih spričeval
oziroma potrdil (4. točka 51. člena);
vodenje registra živali in objektov na območnem in nacionalnem
nivoju;
zagotavljanje priprav za obrambo in zaščito ter delovanje
veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter
v izrednem stanju;
zagotavljanje usposabljanja enot za prvo veterinarsko pomoč civilne
zaščite;
zagotavljanje izvajanja nadzora imunosti;
zagotavljane izvajanja in organizacija monitoringa nad ostanki
škodljivih snovi v živilih;
zagotavljanje izvajanja in organizacija monitoringa nad ostanki
škodljivih snovi v živalih in krmi;
zagotavljanje, razvijanje in vzpostavljanje informacijskega sistema
v veterinarstvu Republike Slovenije;
spremljanje gibanja živalskih kužnih bolezni v državi in v tujini
in obveščanje vseh zainteresiranih v Sloveniji in tujini;
sodelovanje z organi Evropske unije in drugimi mednarodnimi
organizacijami;
sodelovanje pri oblikovanju programov študijskega izobraževanja in
strokovnega izpopolnjevanja;
medsebojno sodelovanje in obveščanje administrativnih veterinarskih
oblasti drugih držav;
sprejemanje programov, usklajevanje dela in določanje ukrepov za
izvajanje programov obvladovanja in preprečevanja širjenja
živalskih kužnih bolezni in epidemij;
spremljanje in proučevanje epizootioloških razmer in ukrepanje v
skladu z obveznostmi, sprejetimi v okviru mednarodnega urada za
kužne bolezni in stalnega veterinarskega komiteja ter v skladu s
programom zdravstvenega varstva živali Republike Slovenije skupaj z
veterinarskimi organizacijami in NVI;
vodenje predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov, izdajanje
mesečnih poročil o gibanju živalskih kužnih bolezni v državi, na
predpisan način poročanje mednarodni organizaciji za kužne bolezni
in obveščanje vseh zainteresiranih v državi in tujini o stanju
kužnih bolezni in sprejetih ukrepih;
registriranje in vodenje registra prevoznikov živali;
zagotavljanje povezovanja evidenc, baz podatkov in registrov po tem
zakonu v enoten informacijski sistem;
zagotavljanje povezovanja informacijskega sistema v mednarodne
informacijske sisteme na področju veterinarstva;
ob pojavu epizootije in v drugih izrednih razmerah možnost
nalaganja veterinarskim delavcem in veterinarskim organizacijam
posebne strokovne in druge naloge;
imenovanje komisije za veterinarski ponovni pregled;
skrb za izvajanje predpisov o veterinarstvu in zagotavljanje
izobraževanja na tem področju;
upravni nadzor nad izvajanjem tega zakona in drugih predpisov o
veterinarstvu;
vodenje sredstev za zdravstveno varstvo živali;
izdajanje dovoljenj za opravljanje določenih veterinarskih
dejavnosti;
izvedba javnih razpisov za dodelitev koncesij, izdajanje odločb o
dodelitvi koncesij in o izpolnjevanju predpisanih pogojev
Veterinarske zbornice za izvajanje javnih pooblastil ter sklepanje
pogodb s koncesionarji ter Veterinarsko zbornico;
izdajanje dovoljenja za oddajo zdravil v promet za uporabo v
veterinarski medicini na območju Republike Slovenije;
možnost prepovedi uporabe določenih škodljivih snovi in
zdravil;
določevanje obsega gradiva za državne izpite in preizkus znanja,
imenovanje izpitne komisije, obveščanje o datumu, ki je določen za
izpit, in vodenje knjige izpitov;
zalaganje obrazcev, spričeval, drugih potrdil o zdravstveni
ustreznosti, tiskovin, in izdajanje obvestil, poročil in drugo;
zagotavljanje letne analize rezultatov monitoringa škodljivih snovi
v živilih, izdelave ocene tveganja glede teh ostankov v živilih in
priprave letnega poročila;
sistematično spremljanje zdravstvenega stanja in sposobnosti za
oplojevanje plemenjakov, zdravstvene ustreznosti živalskega semena,
jajčnih celic in zarodkov;
pripravljanje predpisov s svojega delovnega področja;
medsebojno sodelovanje in obveščanje ministrstva za zdravstvo in
VURS v primeru pojava zoonoz, alimentarnih infekcij in
intoksikacij.
D) Inšpekcijski nadzor
84. člen
(področje nadzora)
(1) Urad za inšpekcijski nadzor opravlja neposredni
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in
mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na:
veterinarstvo v Republiki Sloveniji;
varstvo pred kužnimi boleznimi živali;
zagotavljanje varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi
glede obveznosti veterinarske službe pri preprečevanju in zatiranju
zoonoz;
promet z zdravili, ki se uporabljajo v veterinarski medicini;
zdravstveno ustreznost in zdravstveno nadzorstvo nad živili;
higieno proizvodnje in prometa z mlekom;
veterinarske ukrepe v živinoreji glede zagotavljanja nemotene
reprodukcije živali, glede ukrepov za preprečevanje in zatiranje
jalovosti, glede zdravja živali in zdravstvene sposobnosti za
razmnoževanje, prometa in skladiščenja živalskega semena, jajčnih
celic, zarodkov, iker, valilnih jajc in čebeljih matic, glede
pridobivanja in priprave živalskega semena, jajčnih celic in
zarodkov ter osemenjevanja in zdravstvene ustreznosti živalskega
semena, jajčnih celic in zarodkov;
ukrepe za varstvo živali pred škodljivim delovanjem ionizirajočih
sevanj;
zaščito živali pred mučenjem;
mednarodni promet;
zdravstveno ustreznost krme in vode za napajanje.
(2) Zadeve inšpekcijskega nadzorstva glede izvajanja predpisov,
navedenih v prejšnjem odstavku, opravljajo neposredno uradni
veterinarji urada VURS za inšpekcijsko nadzorstvo, ki imajo
opravljen strokovni izpit za inšpektorje (v nadaljnjem besedilu:
uradni veterinar za inšpekcijski nadzor).
(3) Pred opravljanjem strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka
mora uradni veterinar opraviti strokovno usposabljanje, ki ga
organizira VURS.
(4) Podrobnejšo vsebino in trajanje strokovnega izpopolnjevanja iz
prejšnjega odstavka predpiše minister.
85. člen
(sodelovanje)
Urad za inšpekcijski nadzor pri svojem delu
sodeluje z drugimi inšpekcijami, drugimi organizacijami ter z
raziskovalnimi organizacijami in strokovnjaki.
86. člen
(uradni veterinar za inšpekcijski
nadzor)
(1) Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor se
izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda generalni direktor
VURS.
(2) Zavezanec po tem zakonu mora uradnemu veterinarju za
inšpekcijski nadzor omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva.
87. člen
(pristojnosti uradnega
veterinarja za inšpekcijski nadzor)
Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima uradni veterinar
za inšpekcijski nadzor naslednje pravice in dolžnosti:
1. pregledovati živali ter odrejati ukrepe za preprečevanje pojava,
za odkrivanje, zatiranje ter izkoreninjenje kužne bolezni;
2. nadzorovati in pregledovati proizvode, surovine in živila,
živalsko seme, jajčne celice in zarodke, krmo, vodo za napajanje
živali in odpadke v proizvodnji, skladiščenju in prometu, zaradi
zagotavljanja zdravstvene ustreznosti;
3. odrediti odpravo nepravilnosti in prepovedati promet z živalmi,
ki niso predpisano označene;
4. prepovedati proizvodnjo, promet in uporabo krme in vode za
napajanje živali, če vsebujejo patogene mikrobe ali za zdravje
živali ali ljudi škodljive snovi;
5. prepovedati promet s kožami živali, ki so bile zaklane brez
veterinarskega pregleda ali izvirajo od poginulih živali, za katere
ni veterinarskega potrdila o neokuženosti območja, kot tudi če niso
uskladiščene ločeno od preiskanih kož;
6. prepovedati nakladanje in prekladanje živali, proizvodov,
surovin, živil, krme in odpadkov, če ne izpolnjujejo predpisanih
pogojev;
7. prepovedati uporabo vozil za prevoz živali, proizvodov, surovin,
živil, krme, vode za napajanje živali in odpadkov, če ne
izpolnjujejo predpisanih pogojev;
8. prepovedati uporabo hlevov in drugih objektov za rejo živali,
postaj in pristanišč za nakladanje, prekladanje in razkladanje
živali, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
9. prepovedati klanje živali, zbiranje in obdelavo surovin ter
proizvodnjo živil, če niso izpolnjeni predpisani pogoji;
10. prepovedati promet in uporabo surovin ter živil, ki zdravstveno
niso ustrezna;
11. prepovedati promet in uporabo zdravil za uporabo v veterinarski
medicini;
12. nadzorovati učinkovitost in škodljivost zdravil;
13. prepovedati izdajanje veterinarskih spričeval, če se pojavi
kužna bolezen ali sum kužne bolezni, ali če je žival iz hleva z
nejasnimi epizootiološkimi razmerami;
14. odrediti odvzem in uničenje surovin, živil, krme ter zdravil,
ki niso ustrezna;
15. odrediti način usposobitve pogojno uporabnih surovin, živil in
krme ali predelavo v druge namene;
16. odrediti odpravo nepravilnosti v proizvodnji in prometu z
živalmi, živili, surovinami, krmo in v prometu z zdravili;
17. prepovedati rabo poslovnih prostorov, naprav in priprav za
proizvodnjo in promet, za industrijske, obrtne in druge namene, če
niso urejeni v skladu s predpisi;
18. odvzeti vzorce živil in surovin, dodatkov in odpadkov, krme,
vode, sredstev za varstvo živali, živalskega semena, jajčnih celic
in zarodkov, da se preizkusi, ali ustrezajo predpisom o zdravstveni
ustreznosti;
19. odrediti uničenje živil v prometu, če niso označena in nimajo
veterinarskih potrdil;
20. pečatiti sredstva za delo, delovne prostore, opremo in
predmete, ki so pod njegovim nadzorstvom;
21. odrediti ukrepe iz 15. člena tega zakona ter nadzorovati
njihovo izvajanje;
22. določiti meje okuženega in ogroženega območja in poročati o
pojavih kužnih bolezni in o delu veterinarskih organizacij v zvezi
s pojavom kužne bolezni;
23. nadzorovati promet in uporabo zdravil, sredstev za
dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (biocidov) po tem
zakonu;
24. pregledovati evidence, ki so jih dolžni voditi uvozniki;
25. odrediti potrebne veterinarske ukrepe za varstvo krme in vode
za napajanje živali;
26. odrediti odpravo nepravilnosti v zvezi s pridobivanjem,
skladiščenjem in prometom živalskega semena, jajčnih celic in
zarodkov;
27. odrediti odpravo nepravilnosti pri zbiranju, transportu in
predelavi odpadkov;
28. prepovedati promet z zdravstveno neustreznim živalskim semenom,
jajčnimi celicami in zarodki;
29. uničiti zdravstveno neustrezno seme, jajčne celice in
zarodke;
30. nadzorovati izdajanje veterinarskih spričeval, zbiranje in
uporabo sredstev;
31. pregledovati poslovne knjige, evidence o rezultatih preiskav in
druge listine fizičnih in pravnih oseb, ki se nanašajo na izvajanje
predpisov o veterinarstvu in predpisov o dajanju zdravil v
promet;
32. zbirati podatke in obvestila od odgovornih oseb, prič,
izvedencev in drugih oseb, če je to potrebno;
33. odvzeti živali, živila, surovine, krmo, zdravila, živalsko
seme, jajčne celice in zarodke ter odpadke in druge predmete v
zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
34. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v veterinarskih
organizacijah, NVI, Veterinarski zbornici in drugih organizacijah s
koncesijo po tem zakonu;
35. odrediti ukrepe za odstranjevanje živalskih trupel, klavničnih
odpadkov in drugih odpadkov živalskega izvora;
36. izreči denarno (mandatno) kazen na kraju samem v primerih, ki
jih določa ta zakon, predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška
oziroma prijaviti kaznivo dejanje;
37. odrediti ukrepe za zaščito živali pred mučenjem.
88. člen
(pristojnosti uradnega
veterinarja za inšpekcijski nadzor na mejnem prehodu)
Na mejnem prehodu ima uradni veterinar za
inšpekcijski nadzor naslednje pravice in dolžnosti:
1. po predhodnem veterinarskem pregledu pošiljke in spremljajoče
dokumentacije dovoliti uvoz in tranzit živali, živil, surovin,
proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov z
odločbo, s katero za vsak primer posebej ugotovi, da na podlagi
predpisanih pogojev ni veterinarskih ovir za njihov uvoz in
tranzit;
2. opravljati veterinarski nadzor pošiljk iz tega zakona, ki so
namenjene za izvoz, če se na mejnem prehodu prekladajo oziroma
skladiščijo v registriranih skladiščih pod predpisanimi pogoji, ter
izdajati veterinarska spričevala za te pošiljke;
3. jemati vzorce živil, surovin, odpadkov ter krme ter jih
pošiljati v preiskave v pooblaščene laboratorije oziroma opraviti
potrebne preiskave v laboratorijih na mejnem prehodu;
4. pregledovati poslovne knjige in listine oseb, ki se ukvarjajo s
špedicijo;
5. potrjevati in nadzorovati veterinarski red na mejnih prehodih,
skladiščih, carinskih skladiščih in prostih carinskih conah;
6. izrekati mandatne kazni, prijaviti kaznivo dejanje oziroma
predlagati uvedbo postopka o prekršku;
7. voditi evidenco izvoznih, uvoznih in tranzitnih pošiljk pri
prehodu čez državno mejo;
8. opravljati nadzor nad dezinfekcijo vozil, skladišč in naprav na
mejnih prehodih, carinskih skladiščih in prostih carinskih
conah;
9. spremljati pojave in gibanja živalskih kužnih bolezni v sosednji
državi ter o tem obveščati glavni urad VURS.
89. člen
(ukrepi uradnega veterinarja za
inšpekcijski nadzor na meji)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima
uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji pravico in dolžnost
odrediti naslednje ukrepe:
1. prepovedati izvoz, uvoz in tranzit pošiljke iz tega zakona:
če pošiljka ali prevozno sredstvo ne ustreza predpisanim
pogojem;
če izvira z okuženega območja;
če je okužena;
če nima predpisanega veterinarskega spričevala ali drugih potrebnih
listin, ki morajo spremljati pošiljko;
če ugotovi, da pošiljka ogroža zdravje ljudi in živali;
če živila, ki so namenjena za prehrano ljudi, vsebujejo škodljive
ostanke nad dovoljeno mejo;
če živila niso zdravstveno ustrezna za prehrano ljudi;
če ne izpolnjuje predpisanih zahtev za zaščito živali pred
mučenjem;
2. začasno prepovedati uvoz, izvoz in tranzit pošiljk, če je treba
odpraviti pomanjkljivosti na pošiljki ali listini, ki jo spremlja
ali, če sumi, da je okužena;
3. odrediti skladiščenje pošiljke v registriranem skladišču, če je
treba preiskati njeno zdravstveno ustreznost;
4. odvzeti osebam, ki pridejo čez državno mejo Republike Slovenije,
živali, živila ter surovine in jih neškodljivo uničiti, če je tak
ukrep, izrečen z odločbo generalnega direktorja VURS;
5. odrediti ukrepe za varstvo živali v skladu s predpisi in
mednarodnimi pogodbami;
6. odrediti dezinfekcijo vozil, objektov in naprav, ki se
uporabljajo pri ravnanju s pošiljkami;
7. prepovedati uporabo objektov na mejnem prehodu, če ne
izpolnjujejo predpisanih pogojev;
8. prepovedati uporabo krme in stelje, če ne izpolnjuje predpisanih
pogojev;
9. prepovedati uporabo vozil za prevoz pošiljk, če ne izpolnjujejo
predpisanih pogojev;
10. odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zvezi s
pošiljkami na mejnem prehodu;
11. začasno odvzeti pošiljko v zvezi s prekrškom ali kaznivim
dejanjem.
XII. UPRAVNI POSTOPEK
90. člen
(upravni postopek)
(1) Zoper odločbo uradnega veterinarja, uradnega
veterinarja za inšpekcijski nadzor in Veterinarske zbornice je
dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za veterino v osmih
dneh od dneva vročitve odločbe.
(2) Pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov. Izjemoma sme
organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, dovoliti, da se
izvršitev odrejenih ukrepov odloži, če se ugotovi, da bi z izvedbo
odrejenega ukrepa nastala nepopravljiva škoda, ki je drugače ni
mogoče odvrniti, z odlogom pa zdravje ljudi in živali ni
ogroženo.
(3) Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila
neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče
odlagati, ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor pravico brez
prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma
prostori, objekti in naprave so predmet inšpekcijskega nadzorstva
oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo
v skrajšanem postopku.
(4) V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila
nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar za
inšpekcijski nadzor izdati tudi ustno odločbo, najpozneje v 8 dneh
pa tudi pisno odločbo.
XIII. NALOGE POLICIJE, CARINSKE
SLUŽBE IN CIVILNE ZAŠČITE
91. člen
(kontrola policije)
(1) Če policija pri opravljanju svojih nalog
ugotovi, da imetniki živali nimajo veterinarskega spričevala za
živali iz 16. člena tega zakona, ki jih ženejo, jezdijo ali
odpravljajo po železnici, z ladjo, letalom ali s cestnimi
prometnimi sredstvi, o tem nemudoma obvesti pristojnega uradnega
veterinarja in mu nudi potrebno pomoč v skladu s predpisi.
(2) Če policija pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da živali
nimajo veterinarskega spričevala ali veterinarske napotnice ali da
prihajajo živali z okuženega območja, mora takšne živali pridržati
do prihoda uradnega veterinarja, vendar največ do dve uri. Policija
nudi potrebno pomoč v skladu s predpisi.
(3) Če policija pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da se ne
izvajajo ukrepi glede varstva okolja iz tega zakona, mora o tem
obvestiti pristojni območni urad VURS.
92. člen
(pomoč policije in civilne
zaščite)
(1) Na zahtevo uradnega veterinarja za inšpekcijski
nadzor policija pomaga pri omejitvi prometa z živalmi, prepovedi
gibanja živali in oseb na okuženem območju ter pri izvajanju drugih
ukrepov, ki jih določa ta zakon.
(2) Pri večjih epizootijah morata po sklepu Vlade Republike
Slovenije pomagati pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju
kužnih bolezni tudi policija in civilna zaščita.
(3) Če veterinarska organizacija ali uradni veterinar pri
opravljanju svojih nalog in pri izvajanju ukrepov naleti na fizični
odpor ali na oviranje pri opravljanju svojih nalog ali če tak odpor
in oviranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
93. člen
(preprečevanje nedovoljenega
prehoda)
(1) Policija in organi carinske službe v skladu s
svojimi pristojnostmi preprečujejo nedovoljen prehod oziroma prevoz
pošiljk zunaj določenih mejnih prehodov.
(2) Pošiljke, ki so uvožene na ozemlje Republike Slovenije izven
določenega mejnega prehoda, organi iz prejšnjega odstavka zadržijo
in o tem obvestijo uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor ali
pa napotijo na pristojni mejni prehod, če je prevoznik zaradi
nevednosti ali drugega opravičljivega razloga prišel na napačni
mejni prehod.
(3) S pošiljkami iz prejšnjega odstavka se ravna po mednarodni
pogodbi, če je v njej določen način ravnanja z njimi, oziroma po
navodilu VURS.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
94. člen
(prekrški pravnih oseb in
samostojnih podjetnikov)
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do
10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
če ne obvesti veterinarske organizacije oziroma uradnega
veterinarja (peti odstavek 4. člena)
če ne vodi predpisanih evidenc (šesti odstavek 4. člena),
če nima temeljnega znanja iz prvega odstavka 7. člena;
če ravna v nasprotju z 10. členom;
če ravna v nasprotju z 11. členom;
če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 12. člena;
če veterinar ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena;
če veterinar pravne osebe ali organizacija, ki opravlja
diagnostične preiskave, ravna v nasprotju z drugim odstavkom 13.
člena;
če organizacija, ki opravlja javni prevoz oziroma zagotavlja
dostavo, ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena;
če ne upošteva odrejenih ukrepov iz 15. člena;
če proizvodi v prometu niso predpisano označeni ali če jih v
prometu ne spremlja predpisano veterinarsko spričevalo (prvi in
drugi odstavek 17. člena);
če klavnica ne zagotovi zakola iz četrtega odstavka 18. člena;
če živila niso v prometu na predpisan način označena oziroma
certificirana (prvi odstavek 19. člena);
če ravna v nasprotju z 20. členom;
če ravna v nasprotju z omejitvijo ali prepovedjo prometa iz 21.
člena;
če imetnik ali prevoznik ne zagotovi predpisanih pogojev oziroma ne
ravna v skladu s prvim, drugim, četrtim ali sedmim odstavkom 23.
člena;
če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 23. člena;
če VHS ali organizacija ne ravna v skladu s šestim odstavkom 23.
člena;
če ravna v nasprotju s 24. členom;
če ne opravi predpisanih veterinarskih pregledov v skladu s 25.
členom;
če ravna v nasprotju z 27. členom;
če ravna v nasprotju z 28. členom;
če ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 32. člena;
če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 33. člena;
če ne izvede oziroma ne upošteva kakšnega od odrejenih ukrepov iz
drugega ali tretjega odstavka 33. člena;
če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 34. člena;
če daje v promet ali opravlja promet z zdravstveno neustrezno krmo
(drugi odstavek 34. člena);
če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 37. člena;
če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 38. člena;
če ne izpolnjuje predpisanih pogojev oziroma nima koncesije za
opravljanje osemenjevanja (prvi odstavek 39. člena);
če ravna v nasprotju s 40. členom;
če ravna v nasprotju z 41. členom;
če ravna v nasprotju z 42. členom;
če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 43. člena;
če ne prijavi pogina na predpisan način (drugi odstavek 43.
člena);
če ravna v nasprotju s tretjim, četrtim, petim, šestim ali sedmim
odstavkom 43. člena;
če ravna v nasprotju s 44. členom;
če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 52. člena tega zakona;
če ravna v nasprotju s prvim, petim ali šestim odstavkom 56.
člena;
če NVI ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 57. člena;
če NVI ne zagotovi izvajanja nalog iz drugega odstavka 57.
člena;
če Veterinarska zbornica ne opravlja nalog javnega pooblastila
(četrti odstavek 58. člena);
če Veterinarska zbornica ne ravna v skladu s petim odstavkom 58.
člena;
če Veterinarska zbornica ne izda odločbe iz prvega in drugega
odstavka 63. člena tega zakona v roku, ki ga določajo predpisi o
splošnem upravnem postopku;
če veterinarska organizacija opravlja veterinarsko dejavnost v
nasprotju z 62. ali 63. členom;
če ne vodi predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov (prvi
odstavek 73. člena);
če ne izvede predpisanih ukrepov uradnega veterinarja za
inšpekcijski nadzor (87. in 89. člen);
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se
za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe.
95. člen
(mandatne kazni pravnih
oseb)
(1) Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev, ki se
izterja takoj na kraju, se za prekršek kaznuje pravna oseba:
če ne omogoči opravljanja nalog iz četrtega odstavka 4. člena;
če ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom 8. člena;
če ravna v nasprotju z 9. členom;
če imetnik živali ne zagotovi predpisane označitve živali (prvi
odstavek 16. člena);
če imetnik živali ne zagotovi predpisanega veterinarskega
spričevala (drugi odstavek 16. člena);
če nima predpisanega soglasja iz 22. člena;
če krma nima predpisanega veterinarskega potrdila ali dokumenta
(prvi odstavek 35. člena);
če ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva
(drugi odstavek 86. člena).
(2) Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja takoj na
kraju, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izterja takoj na
kraju se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki
stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
96. člen
(prekrški posameznikov)
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 100.000
tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega
odstavka 94. člena tega zakona, razen iz tretje alinee prvega
odstavka 94. člena.
97. člen
(mandatne kazni
posameznikov)
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se izterja
takoj na kraju, se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega
odstavka 95. člena tega zakona.
98. člen
(varstveni ukrepi)
(1) Za prekršek iz štirinajste (če ravna v
nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 20. člena tega zakona) ali
petnajste alinee prvega odstavka 94. člena (če ravna v nasprotju z
21. členom tega zakona) se izreče poleg kazni tudi varstveni ukrep
odvzema predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek.
(2) Za prekršek iz enaindvajsete alinee prvega odstavka 94. člena
(če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena tega zakona) se
izreče poleg kazni tudi varstveni ukrep prepovedi opravljanja
dejavnosti.
XV. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
99. člen
(rok za izdajo podzakonskih
predpisov in predpisi, ki ostanejo veljavni)
(1) Rok za izdajo podzakonskih predpisov po tem
zakonu je eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve izvršilnih predpisov iz tega zakona se še
uporabljajo veljavni predpisi izdani na podlagi zakona o
veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99
ZZZiv, 101/99 in 8/00 ZUT) in predpisi, ki se uporabljajo na
podlagi 157. člena zakona o veterinarstvu, kolikor niso v nasprotju
s tem zakonom.
100. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
1. zakon o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96,
98/99 ZZZiv, 101/99 in 8/00 ZUT), razen določb 157. člena;
2. tarifne številke 53 do 62 zakona o upravnih taksah (Uradni list
RS, št. 8/00, 44/00 in 81/00).
101. člen
(prehodni rok)
(1) Do ustanovitve NVI oziroma najpozneje do 1. 1.
2002 opravljata dejavnost NVI v skladu s tem zakonom Veterinarski
inštitut Slovenije pri Veterinarski fakulteti in Veterinarski zavod
Slovenije, vsak v okviru svojih pristojnosti po zakonu o
veterinarstvu.
(2) V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona se Veterinarska
zbornica Slovenije preoblikuje v skladu s tem zakonom. Sredstva in
premoženje Veterinarske zbornice Slovenije, ki so proračunskega
izvora ter terjatve Veterinarske zbornice Slovenije, ki so nastale
zaradi opravljanja javnih pooblastil se prenesejo na Veterinarsko
zbornico. Zaposlene se razporedi na delovna mesta v Veterinarski
zbornici skladno z izpolnjevanjem predpisanih pogojev.
Preoblikovanje zbornice se financira iz državnega proračuna.
(3) Če se Veterinarska zbornica Slovenije ne preoblikuje v roku iz
prejšnjega odstavka, potreben postopek za ustanovitev Veterinarske
zbornice po tem zakonu izpelje VURS. Z dnem ustanovitve
Veterinarske zbornice po tem zakonu preneha delovati Veterinarska
zbornica Slovenije. Sredstva in premoženje Veterinarske zbornice
Slovenije, ki so proračunskega izvora, se prenesejo na Veterinarsko
zbornico, zaposlene pa razporedi na delovna mesta v Veterinarski
zbornici, skladno z izpolnjevanjem predpisanih pogojev.
(4) Do izdaje veterinarskih licenc iz 58. člena tega zakona lahko
doktorji veterinarske medicine z opravljenim strokovnim izpitom
opravljajo veterinarske dejavnosti in upravne naloge v skladu z
dotedanjimi pooblastili.
(5) Koncesijske pogodbe, sklenjene do uveljavitve tega zakona,
ostanejo v veljavi in se uskladijo z določbami tega zakona
najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
(6) Doktorji veterinarske medicine so dolžni pridobiti veterinarsko
licenco po tem zakonu v roku devet mesecev po uveljavitvi tega
zakona.
(7) Državnega izpita ni potrebno opravljati doktorjem veterinarske
medicine, ki so opravili strokovni izpit po predpisih veljavnih do
uveljavitve tega zakona.
102. člen
(sprememba organiziranosti in
prenos opreme in ljudi)
(1) S prenosom dejavnosti Veterinarskega zavoda
Slovenije na NVI, se na NVI prenesejo obveznosti, oprema in
sredstva ter preidejo zaposleni, ki se razporedijo na delovna mesta
v skladu s predpisanimi pogoji.
(2) V aktu o preoblikovanju Veterinarskega inštituta Slovenije v
NVI po 57. členu tega zakona se uredijo tudi razmerja med Univerzo
v Ljubljani in Republiko Slovenijo, ki nastanejo zaradi prenosa
opravljanja dejavnosti Veterinarskega zavoda Slovenije.
103. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 18. aprila 2001. |
|
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r. |
Avtor: ZŽI