Zgodovina GZS od 2011 -


2011 – To je bilo poslovno zelo težko leto. Gospodarska in finančna kriza je močno vplivala na slovensko gospodarstvo, jeseni je nastopila še vladna kriza. V tako zaostrenih razmerah se je GZS borila za sprejem reform, strategij, politik in predpisov na področjih, ki najbolj vplivajo na poslovanje in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Proaktivno smo podpirali nujne kratkoročne, sistemske in strukturne spremembe, ki pa v ekonomsko socialnem dialogu niso dobile potrebne podpore.

  • Večji del predlogov GZS v zvezi z oblikovanjem razvojnih strategij je bil upoštevanpri oblikovanju in sprejemu nacionalnih strategij (npr. RISS, NPVŠ itd) in pri odlogu sprejemanja nacionalnega energetskega programa in strategije o podnebnih spremembah
  • Sodelovali smo pri pripravi, sprejemu in obravnavi predpisov, ki pa so bili zaradi referendumske pobude zavrnjeni ali so zastali v Državnem zboru (npr.: pokojninska reforma, zakoni o malem delu, preprečevanju dela na črno, urejanju trga dela itd..).
  • V skladu z našimi predlogi so bili sprejeti številni predpisi (npr. Zakon o varnosti in zdravju pri delu in Pravilnik o poklicnih boleznih, Sistem enotne vstopne točke za socialne transfere – E sociala itd.)
  • Z nasprotovanjem GZS so bili sprejeti predpisi s področij gospodarskega prava, davčne in okoljske zakonodaje (npr. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih itd.)
  • Zahteve GZS so prispevale k umiku zakonskih predpisov kot npr. Spremembe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o davčnih blagajnah itd.

Častni gost GZS je bil 16. februarja 2011 dr. Gjorge Ivanov, predsednik Republike Makedonije gostja GZS. 30. Maja je bila na obisku na GZS predsednica Vlade Sloveške Republike, dr. Iveta Radičova. 7. junija pa je bil častni gost GZS Georgi Parvanov, predsednik Republike Bolgarije.

15. junija je v potekal pogovor s trenerjem grškega košarkarskega kluba Panathinaikos Željkom Obradovićem, na temo Obstaja le avtoriteta znanja.

Na seji Skupščine GZS 7. julija smo gostili predsednika Fiskalnega sveta, prof. dr. Marjana Senjurja. Na seji UO GZS 20. septembra je prof dr. Radovan Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani, spregovoril o razvoju in inovativnosti slovenskega gospodarstva. Dr. Velimir Bole iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete EIPF je na seji UO 6. novembra govoril o gospodarskih gibanjih in obetih za prihodnost, predsednik Računskega sodišča RS pa na seji Skupščine 13. decembra o vlogi Računskega sodišča pri nadzoru javnih financ.

 



2012

Tudi leto 2012 je bilo zelo zahtevno. Razmere v Sloveniji so bile še naprej zelo resne in zlasti zasebni sektor se je srečeval z izjemnimi težavami, kreditnim krčem, nelikvidnostjo in velikim deležem nesolventnih podjetij. Na GZS smo pripravili Agendo 46+, nabor konkretnih ukrepov, ki jih gospodarstvo terja za izhod iz krize in jih lahko vlada na kratek rok tudi realizira. 

16. februarja 2012 sta bila gosta UO GZS dr. Mitja Čok iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in dr. Boris Majcen iz Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki sta prikazala napovedane ukrepe za vzdržne javne finance in rast v luči ekonomske stroke.

Arnaldo Abruzzini, generalni sekretar Eurochambres, je na seji UO GZS 5. julija predstavil Position Papers združenja Eurochambres, v katerih so podana mnenja glede politike in predlogi glede razvoja EU. O razmerah in perspektivah slovenskega finančnega trga pa je na seji UO GZS 12. septembra spregovoril guverner Banke Slovenije, dr. Marko Kranjec.

Mednarodno priznani strokovnjak in svetovalec za menedžment Claus Møller je 16. oktobra predstavil čustveno inteligentno vodenje, ki je nujno za uspešnost podjetja.

Seveda pa smo na številnih dogodkih in sejah UO GZS, Skupščine in strateških svetov gostili tudi predstavnike Vlade RS.

 


 

2013  

Leto 2013 se je nadaljevalo pestro. Opozarjali smo na t.im. elektrošok – grožnjo milijonskih obremenitev zaradi dviga prispevka za OVE in SPTE, napovedanim trošarinam na energente, pa tudi davku na sladke pijače.

13. februarja 2013 so člani UO GZS so člani s predsednikom Vrhovnega sodišča Brankom Maslešo in njegovimi sodelavci razpravljali o postopkih prenove poslovnih procesov sodišč, ki bi prispevali k večji učinkovitosti sodnih postopkov in pravičnejšim sodnih odločitvam. Razprava je tekla tudi  pri pogajanjih na področju reforme trga dela. Z zadovoljstvom smo sprejeli potrditev obeh zakonov s področja reforme trga dela, Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, čeprav smo hkrati tudi opozorili na to, da gre le za prvi korak in so potrebne globlje reforme.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na podlagi razprave izrednega parlamenta gospodarstva in politike na Brdu pri Kranju novembra lani pripravila Agendo 46+, prvi sveženj 46 ukrepov za izhod Slovenije iz krize. Ob zamenjavi vlade in še bolj zaostrenih razmerah smo sveženj ukrepov iz Agende 46+, tudi na podlagi predlogov gospodarstvenikov, prenovili in dopolnili. Skupaj jih je tako bilo 63. Z njimi smo seznanili predsednico vlade, ministre, ki s svojimi odločitvami in pristojnostmi močno vplivajo na gospodarstvo, vse poslance in druge odločevalce v Sloveniji.

Primerjati Slovenijo s Ciprom ni primerno, so se 18. aprila 2013 strinjali člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na seji. V razpravi na temo, kako preprečiti ciprski scenarij, sta sodelovala tudi mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID in finančni analitik Andraž Grahek.

V prizadevanjih za vzpostavitev tesnejšega gospodarskega sodelovanja med državama sta GZS in Slovensko – iranski poslovni klub 9. maja 2013 v Ljubljani gostila predsednika Iranske gospodarske zbornice Dr. Mohammada Nahavandiana z manjšo gospodarsko delegacijo. 23. maja 2013 so člani Skupščine GZS s 65 od 71 glasov za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za naslednje mandatno obdobje izvolili mag. Sama Hribarja Miliča.

UO GZS je 12. junija 2013 z ministrom Omerzelom razpravljal o prostorski zakonodaji, nujnosti naložb v energetsko obnovo stavb ter razbremenitvi energetsko intenzivne industrije. UO GZS je sklenil, da poklicno funkcijo generalnega direktorja GZS z dveletnim mandatom opravlja nepoklicni predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič.

2. Vrh malega gospodarstva 19. junija 2013 je potekal v znamenju parlamentarnega dialoga med podjetniki in predstavniki Vlade RS. Razprava, ki je iskala rešitve za izhod iz krize, je temeljila na AgendiMG, naboru predlogov ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih deluje in posluje malo gospodarstvo.

10. septembra 2013 je bil ustanovljen Slovensko – ukrajinski poslovni svet. GZS je obiskal zunanji minister Ukrajine Leonid Kozhara ter z gospodarstveniki razpravljal o priložnostih za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama.

Prek 350 gospodarstvenikov, predstavnikov politike in drugih socialnih partnerjev in organizacij je v dialogu z Istvánom P. Székelyjem, direktorjem v Generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve pri Evropski komisiji, na Vrhu slovenskega gospodarstva 20. novembra  razpravljalo o trenutnih razmerah in rešitvah za izhod iz krize.

Člani UO GZS so na seji 3. decembra 2013 z ministrom mag. Dejanom Židanom razpravljali o sivi ekonomiji in okoljskih predpisih, ki zadevajo gospodarstvo. Seznanili so se tudi s poročilom o tekočem delu ter planom dela GZS za leto 2014.

Na poslovnem srečanju ob obiskudelegacije iz Vladimirske pokrajine pod vodstvomguvernerkeSvetlane Orlove 18. decembra 2013 so se udeleženci seznanili zgospodarstvom te pokrajine, perspektivnimi panogami ter priložnosti, ki jih slovenskim p1odjetjem nudi za sodelovanje.

 




2014

Člani UO GZS so na seji 19. februarja 2014 z ministrom dr. Urošem Čuferjem razpravljali o makroekonomskih okvirih Slovenije v 2014 in ukrepih Vlade RS za izhod iz krize.

V spremstvu manjše gospodarske delegacije je GZS 11. marca 2014 obiskal španski zunanji minister José Manuel García – Margallo, ki je spregovoril o trenutni gospodarski situaciji v Španiji in tamkajšnjih poslovnih priložnostih ter možnostih skupnega nastopanja na tretjih trgih. Udeležence je nagovoril tudi novi slovenski gospodarski minister Metod Dragonja.

Prek 100 slovenskih in 50 čeških gospodarstvenikov se je 3. aprila 2014 udeležilo Slovensko-češkega foruma, na katerem sta goste nagovorila tudi predsednika obeh držav, Borut Pahor in Miloš Zeman.

Na seji Skupščine GZS 14. maja 2014 so člani z ministrom  dr. Gregorjem Virantom razpravljali o nujnih strukturnih reformah, razbremenjevanju gospodarstva, racionalizaciji javnega sektorja ter odpravi birokratskih ovir. Podprli so čimprejšnje predčasne volitve ter sprejeli Letno poročilo GZS 2013.

3. Vrh malega gospodarstva 17. junija 2014 je potekal v znamenju iskanja rešitev za oblikovanje privlačnejšega poslovnega okolja za malo gospodarstvo. Prek 130 gospodarstvenikov, predstavnikov politike in strokovnjakov za malo gospodarstvo je skupaj s prvo damo Evropske komisije za podjetništvo Dr. Joanna Drake, direktorico za podjetništvo in konkurenčnost (generalni direktorat Evropske komisije za podjetja in industrijo), in avstrijskim strokovnjakom za dualno izobraževanje Thomasom Mayrjem razpravljalo o predlogu prenovljene AgendeMG, predstavljen pa je bil tudi poseben program za poslovanje malih podjetij in podjetnikov v tujini, Go International MSP.

Več kot 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike je 14. oktobra 2014 na Vrhu slovenskega gospodarstva razpravljalo o prednostnih rešitvah, ki bi jih morala Vlada čim prej izvesti za zagotovitev uspešnosti Slovenije. Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, se je odzval na predstavljene prioritetne predloge ukrepov in dejal, da jim je skupno to, da pozivajo k zdravi pameti v gospodarstvu, svetu financ in v urejanju družbe. V okviru Vrha so predstavniki 28 gospodarskih družb s slavnostnim podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete pristopili v krog Ambasadorjev korporativne integritete.

Ob priložnosti obiska albanskega predsednika Bujara Nishanija z manjšo gospodarsko delegacijo v Sloveniji, je GZS 28. oktobra 2014 organizirala slovensko-albansko poslovno konferenco. Udeležence sta nagovorila predsednik RS, Borut Pahor, in albanski predsednik Bujar Nishani.

Ob priložnostiobiska podpredsednika vlade LR Kitajske, Wanga Yanga, s 150-člansko delegacijo predsednikov in generalnih direktorjev izbranih kitajskih podjetij v Sloveniji, je 21. novembra 2014 potekal Slovensko – kitajski poslovni forum, na katerem je sodelovalo prek 170 slovenskih gospodarstvenikov.

27. novembra 2014 je ob Dnevu odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše svoja vrata odprlo 176 podjetij na območju celotne Slovenije. Dogodek je bil namenjen poklicni vzgoji in poklicnemu informiranju mladine ter dolgoročnemu zmanjševanju neskladja na trgu dela.

1. decembra 2014 je GZS Vladi RS predala Gospodarski memorandum, ki predstavlja krovni dokument o 36 prioritetnih predlogih Vladi za ukrepe, ki bi Slovenijo pripeljali iz krize. Gospodarski memorandum je nastal na podlagi treh projektov, ki smo jih na GZS v sklopu priprav na delovanje nove Vlade RS pripravili poleti:

  • projekta Kako do novih delovnih mest (popisa potenciala novih delovnih mest do leta 2020 s poudarkom na odpravi birokratskih ovir in potencialnih virih financiranja),
  • prenovljene Agende malega gospodarstva (s poudarkom na 20 prednostnih ukrepih) in
  • Gospodarske agende GZS za novo Vlado RS (s predlogi ukrepov za novo ekonomsko politiko).

UO GZS se je na seji 2. decembra 2014 izrekel za prekinitev sodelovanja na pogajanjih za Socialni sporazum za gospodarsko rast in nova delovna mesta 2015-16. Seznanil se je s ključnimi vsebinami iz Gospodarskega memoranduma GZS o prioritetah ter podprl ostro nasprotovanje dodatnim obremenitvam gospodarstva iz naslova rebalansa proračuna za leto 2015. Sprejel je tudi predlog integralnega plana GZS za leto 2015.

Člani Skupščine GZS so na seji 10. decembra 2010 z novim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalskom razpravljali o njegovem programu in prioritetnih področjih aktivnosti. Izpostavili so zlasti problematiko predlaganih dodatnih obremenitev gospodarstva. Skupščina je v nadaljevanju sprejela tudi Plan dela GZS za leto 2015.

Ob obisku poslovne delegacije iz ruskega Tatarstana je 16. decembra 2014 potekala slovensko-tatarstanska poslovna konferenca, na kateri sta prek 120 udeležencev nagovorila Nikolaj Nikiforov ter Rustam Minnihanov.Dogodek je potekal v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji.




2015

Člani UO GZS so na seji 18. februarja 2015sprejeli sklep, da GZS ne podpiše Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016.

20. februarja 2015 sta predsednika Vlad Slovenije in Srbije v okviru slovensko-srbskega foruma nagovorila prek 200 slovenskih in srbskih gospodarstvenikov. Vpisala sta se tudi v knjigo častnih gostov GZS.

 

Prek 130 slovenskih in 40 turških gospodarstvenikov se je udeležilo slovensko-turškega poslovnega foruma 30. marca, ki je bil usmerjen v spodbujanje in krepitev poslovno sodelovanje med državama. Ob tej priložnosti sta poslovneže nagovorila predsednik Republike Turčije Recep Tayyip Erdoğan in predsednik RS Borut Pahor. Turški predsednik se je vpisal tudi v knjigo častnih gostov GZS.

 

Ob priložnosti obiska predsednika vlade Češke republike, Bohuslava Sobotke, v Sloveniji, je 13. aprila na GZS potekal češko-slovenski poslovni forum. Slovenske in češke gospodarstvenike sta nagovorila tudi predsednika obeh vlad. Bohuslav Sobotka se je ob priložnosti obiska na GZS vpisal tudi v knjigo častnih gostov GZS.

 

Prek 160 gospodarstvenikov se je 12. maja udeležilo že četrtega, Vrha malega gospodarstva. Z Rogerjem Havenithem, vodjo enote za financiranje inovacij in konkurenčnosti (Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve, Evropska komisija) ter predstavniki vlade so razpravljali o izboljšanju dostopa malega gospodarstva do nacionalnega in evropskega financiranja ter prednostnih ukrepih vlade RS do konca junija 2016.

Člani Skupščine GZS so 21. maja za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje izvolili Marjana Mačkoška.

Na srečanju z evropsko komisarko Violeto Bulc 1. junija so udeleženci izmenjali poglede o pričakovanjih, priložnostih in izzivih slovenskega gospodarstva na prometnem in prometno infrastrukturnem področju.

6. julija je bila ustanovljena Strateška skupina predstavnikov podjetij v tuji lasti. Njeno poslanstvo bo prenos dobrih praks iz tujine na področju poslovnega okolja in poslovanja podjetij. Za predsednika strateške skupine je bil izvoljen Vojmir Urlep.

15. julija 2015 je bila ustanovljena Strateška skupina Slovenija 5.0, čigar poslanstvo je ozavestiti slovensko javnost o pomenu slovenske industrije in z njo povezanih panog ter nujnosti kakovostnega industrijskega razvoja. Za predsednika strateške skupine je bil izvoljen Marjan Mačkošek.

Evropski denar je na voljo za donosne projekte, v katere se bo nujno vključeval tudi zasebni kapital. Podjetja se naj čim bolj organizirajo v investicijska partnerstva, izkoristijo pa lahko tudi neposredne poti do Bruslja, sta na srečanju z vodstvom GZS in predstavniki številnih podjetij 9. oktobra  poudarila podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen in evropska komisarka Violeta Bulc.

Prek 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike je na jubilejnem 10. Vrhu slovenskega gospodarstva 20. oktobra razpravljalo o ključnih ukrepih, ki bi zagotovili pogoje za nadaljnji industrijski preporod v Sloveniji.

Predstavniki gospodarstva in druge zainteresirane javnosti so se 10. novembra sestali z evropsko komisarko za trgovino Cecilio Malmström. Udeleženci dogodka, ki ga je organiziralo Predstavništvo EK v Sloveniji, so razpravljali o priložnostih, ki jih prinaša čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum med EU in ZDA (TTIP) in izpostavili svoje pomisleke.

 



2016

Prek 300 gospodarstvenikov se 22. januarja udeležilo slovensko - madžarskega poslovnega foruma, usmerjenega v spodbujanje in krepitev poslovnega sodelovanja med državama. »Krepite obrambo zunanjih meja EU v dobro nadaljnjemu prostemu pretoku ter podiranju ograj in drugih omejitev znotraj EU«, je politiko pozval generalni direktor GZS, Samo Hribar Milič. GZS je na dogodku z Nacionalno gospodarsko hišo Madžarske podpisala sporazum o sodelovanju. Udeležence sta nagovorila tudi premiera dr. Miro Cerar in Viktor Orbán.

Zavarovanje EU na zunanjih mejah sicer ne bo rešilo begunskega problema, lahko pa prispeva k ohranitvi in okrepitvi EU, je povedal predsednik GZS Marjan Mačkošek na seji Upravnega odbora GZS 16. februarja. Na seji so člani UO GZS z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem razpravljali o aktualnih političnih razmerah znotraj EU in odzivu Slovenije na vpliv begunske krize.

7. aprila je GZS objavila Deklaracijo TNI, prvi skupni dokument podjetij v tuji lasti.

Izmed 24 ukrepov, ki so zajeti v Deklaraciji TNI, podjetja v tuji lasti izpostavljajo predvsem razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in optimizacijo javne porabe. Na 1. Vrhu podjetij v tuji lasti 13. aprila so gospodarstveniki s predstavniki vlade razpravljali o nujnih ukrepih, ki bi Slovenijo naredili bolj poslovno in investicijsko prijazno. Dogodek sta organizirala GZS in Forum tujih investitorjev v Sloveniji, ki deluje pri GZS.

13. aprila je bil objavljen Kodeks upravljanja za nejavne družbe, ki so ga pripravili Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Združenje nadzornikov Slovenije. Med drugim so ga podprli v Slovenskem poslovnem klubu, Ameriški gospodarski zbornici, prav tako pa tudi v Slovenskem državnem holdingu in Družbi za upravljanje terjatev bank. Kodeks vsebuje priporočila dobre prakse, uporabljajo ga lahko slovenska podjetja, zavezana revidiranju, ki ne kotirajo na borzi. S tem bodo zadostila zakonski zahtevi v okviru ZGD-1, da v poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju, za katero morajo uporabiti javno objavljen referenčni kodeks upravljanja.

100 slovenskih in kosovskih gospodarstvenikov in predstavnikov institucij se je 7. junija srečalo na poslovnem forumu ob priložnosti uradnega obiska predsednika Republike Kosovo Hashima Thaçija v Sloveniji. Udeležence sta nagovorila predsednik Borut Pahor in predsednik Hashim Thaçi, ki se je vpisal tudi v knjigo častnih gostov GZS. Poslovni dogodek so organizirali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Javna Agencija SPIRIT Slovenija ter EAC Slovenski poslovni klub Priština.

Ukinitev nepotrebnih ustanov in odprava nelojalne konkurence, odločna davčna reforma, ne zgolj prestrukturiranje ter izobraževanje po meri prihodnjih potreb gospodarstva so prioritetni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja za mikro, mala in srednje velika podjetja. To je izpostavilo prek 200 gospodarstvenikov na 5. Vrhu malega gospodarstva 15. junija v organizaciji GZS. Na dogodku so bile predstavljene zgledne prakse iz Evropske unije. Tako po mnenju Joanne Lawson iz vladnega urada za boljšo zakonodajo Združenega kraljestva obstaja veliko načinov, s katerimi je mogoče poenostaviti poslovanje za MSP.  Odposlanec za mala in srednja podjetja v španski vladi Victor Audera pravi, da je uspešna sprememba lastništva podjetij odvisna od starosti in velikosti podjetja, števila lastnikov in dejavnosti. Špansko Ministrstvo za gospodarstvo se je povezalo z združenjem MSP in ustvarilo platformo za prodajo/nakup podjetja.

UO GZS je na seji z ministrom Koprivnikarjem 14. julija razpravljal o aktivnostih ministrstva za javno upravo za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij, za javno naročanje in boljšo javno upravo. Hkrati predlaga vladi in ministrom nov razmislek in pripravo drugačnega predloga davčnega prestrukturiranja, kot je koalicijsko usklajen.

UO GZS je na seji z ministrom Počivalškom 14. septembra razpravljal o gospodarskih strategijah, SRIPih ter podpori podjetništvu. Člani UO pričakujejo predvsem rešitev pri upravičenosti olajšave za raziskave in razvoj. MGRT bo pristopil k pripravi novega navodila, predlagal bo tudi spremembo pravilnika, ki bo vlaganja v RR bolj opredelil. Za nazaj bo FURS poskušal razložiti problematiko. Na MGRT so prepričani, da če je bilo prvo navodilo, na katero se FURS sklicuje, pripravljeno v letu 2014, ga za obdobje pred tem ni mogoče uporabiti.

8. novembra je predsednik Ukrajine Petro Poroshenko obiskal Gospodarsko zbornico Slovenije in nagovoril ožji krog gospodarstvenikov z željo, da državi poglobita medsebojne gospodarske odnose. Ob tej priložnosti se je vpisal tudi v Knjigo častnih gostov GZS.

17. novembra je bila objavljena DigitAgenda 2016, ki zajema ključna priporočila, kako do leta 2025 dvigniti povprečno rast produktivnosti v slovenskem gospodarstvu zaradi digitalizacije na 3 % ter kreirati 10.000 novih digitalnih delovnih mest. GZS jo je pripravila s sodelovanjem nekaterih gospodarstvenikov v okviru štirih delovnih skupin.

Posodobitev šolskih programov, velika nacionalna digitalna koalicija ter razvojna podpora države so prednostna splošna priporočila za hitrejšo in uspešnejšo digitalizacijo gospodarstva. To je izpostavilo prek 430 vodilnih predstavnikov gospodarstva na 11. Vrhu slovenskega gospodarstva 24. novembra, ki ga je organizirala GZS. Vzpostavljena je bila tudi Slovenska digitalna koalicija - digitalna.si.

Ministrica za zdravje je tik pred skupščino GZS 13. decembra odpovedala svojo udeležbo. To le potrjuje oceno, da Vlada RS nima posluha za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Javnofinančni izdatki Slovenije so previsoki, hkrati pa tudi premalo razvojno usmerjeni. Zato je nujna njihova nevtralna ocena, do katere se mora Vlada opredeliti, so se strinjali člani Skupščine GZS.


2017

Upravni odbor UO GZS je na svoji seji 22. februarja zahteval:
• podaljšanje javne razprave o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
• hkrati celovito analizo finančnih učinkov novih predlogov;
• hkratno obravnavo zakonodaje, ki bo zagotovila racionalno porabo, optimizacijo zdravstvenega sistema in kakovostnejše storitve
• usklajevanje sprememb zdravstvene zakonodaje z GZS
Člani UO so s finančno ministrico razpravljali tudi o razmerah na davčnem področju in področju javnih financ.

27. marca se je prek 130 slovenskih in poljskih gospodarstvenikov srečalo na investicijskem forumu ob priložnosti uradnega obiska predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude v Sloveniji. Udeležence sta nagovorila predsednik Borut Pahor in predsednik Andrzej Duda, ki se je vpisal tudi v knjigo častnih gostov GZS. Poslovni dogodek je organiziralo Veleposlaništvo Republike Poljske v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in Poljsko-slovenskim poslovnim klubom Triglav-Rysy.

Po razpravi z ministrico za zdravje je UO GZS na seji 13. aprila zahteval celovito in dolgoročno analizo stanja oz. finančnih učinkov ter posledično obravnavo vse preostale zakonodaje, ki bo zagotovila racionalno porabo obstoječih sredstev, optimizacijo zdravstvenega sistema in kakovostne storitve.

Člani Skupščine GZS so na svoji seji 10. maja za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje izvolili Boštjana Gorjupa.

Prijaznejši digitalni obrazci, zahtevki in aplikacije, izobraževanje za digitalizacijo in poenotenje standardov so prioritetni ukrepi za hitrejšo digitalizacijo malega gospodarstva. To je izpostavilo prek 200 gospodarstvenikov na 6. Vrhu malega gospodarstva 16. maja.

Prek 150 slovenskih in avstrijskih gospodarstvenikov se je udeležilo poslovnega foruma ob uradnem obisku predsednika Republike Avstrije dr. Alexandra Van der Bellena v Sloveniji 24. maja. Avstrijski predsednik se je ob tej priložnosti vpisal v knjigo častnih gostov GZS. Dogodek je organizirala GZS v sodelovanju z Agencijo SPIRIT Slovenija ter Advantage Austria.

Na trgu so na voljo različne oblike financiranja naložb, ki jih v Sloveniji še vedno premalo izkoriščamo, pa tudi različne vzpodbude za investitorje. Seveda pa morajo biti projekti kakovostno pripravljeni, so se strinjali udeleženci današnje Velike investicijske konference, na kateri so razpravljali predvsem o možnostih financiranja s sredstvi EU in Evropske investicijske banke (EIB) ter o predlaganih novih spodbudah za investitorje, ki jih vključuje Naložbeni načrt za Evropo preko t.i. EFSI sklada" ter predlog novega zakona o spodbujanju investicij. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Na 2. Vrhu podjetij v tuji lasti istega dne je Vojmir Urlep povedal, da potrebuje gospodarstvo dolgoročno stabilno in predvidljivo trajnostno in konkurenčno okolje. Na dogodku, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s Forumom tujih investitorjev v Sloveniji (strateška skupina GZS - SFIF) in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, so definirali predloge prednostnih ukrepov za privabljanje investicij.

6. julija je UO GZS razpravljal o ukrepih Vlade RS in gospodarskega ministrstva za gospodarski razvoj in konkurenčnost ter zahtevi sindikatov po izenačitvi najnižje osnovne plače z minimalno plačo. Predsednik GZS Boštjan Gorjup je izpostavil skupen interes GZS, Ameriške gospodarske zbornice AmCham, Slovensko-nemške gospodarske zbornice in Kluba slovenskih podjetnikov za sodelovanje pri nastajanju Zakona o spodbujanju investicij. Glede migracijske politike je opozoril, da je treba imeti v mislih najrazličnejše poklicne profile, ki jih je težko dobiti. GZS bi želela skupaj z MGRT na podlagi potreb gospodarstva proučiti seznam le-teh.

Na seji Upravnega odbora GZS 14. septembra je bila za generalno direktorico s štiriletnim mandatom imenovana Sonja Šmuc. Člani UO so se zavzeli za bistveno hitrejši zagon in realizacijo ključnih infrastrukturnih projektov ter podprli vladni projekt izgradnje drugega tira. Podpisan je bil tudi dogovor o sodelovanju med MGRT, SPIRIT in GZS na področju spodbujanja internacionalizacije slovenskega gospodarstva.

10. oktobra je Sonja Šmuc nastopila funkcijo generalne direktorice GZS.

Davčno prestrukturiranje, izobraževanje za poklice prihodnosti in ukrepi za reaktivacijo generacije 55+ je nekaj ključnih ukrepov za dosego ambicioznih ciljev za dobrobit delovno aktivnih, starejših 55+ in mladih. Ti so bili izpostavljeni v sodelovanju prek 350 vodilnih predstavnikov gospodarstva, sindikatov in vlade na 12. Vrhu slovenskega gospodarstva 22. novembra.

Na seji UO GZS 5. decembra so člani UO razpravljali o razvojnem partnerstvu, krepitvi socialnega dialoga, problematiki zaposlovanja tujcev ter predlogu Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. UO se je zavzel za uskladitev stališč reprezentativnih delodajalskih organizacij glede izhodišč za oblikovanje novega plačnega modela ter izhodišč za pogovore o spremembah minimalne plače.