GZS-jeva zgodba v času

2024

Gospodarska zbornica Slovenije je bila tudi v letu 2024 intenzivno vpeta v reševanje problematike energetske krize. Vseskozi je nasprotovala novemu sistemu obračunavanja omrežnin, ki je začel veljati 1. oktobra, ter ga označila kot neprimernega, saj ne omogoča prilagoditve podjetjem, tudi če bi imela podjetja to možnost glede narave poslovnih procesov. Zbornica je izpostavila, da je največji dvig stroška omrežnine zabeležen v sektorju elektro intenzivnih podjetij, ki po večini obratujejo 24 ur na dan 7 dni v tednu in že iz tega razloga nima možnosti prilagoditve. Na težave pa so opozarjali tudi v turizmu, gostinstvu in trgovini. Hkrati pa GZS izpostavila da so v metodologiji spregledana vsa pravila, kriteriji in načela, ki bi, glede na veljavno zakonodajo in priporočila Agencije za sodelovanje nacionalnih regulatorjev trga električne energije (ACER), morala biti upoštevana.

Že na septembrski seji je UO GZS zavrnil zadnjo različico Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 5.0), saj po njihovem mnenju ne dosega nobenega od ciljev, to so razogličenje  proizvodnje električne energije kot  gospodarstva, ne zagotavlja zanesljivosti in neodvisnosti oskrbe elektroenergetskega sistema ter  ne omogoča konkurenčne cene električne energije. Soglasno so podprli izgradnjo JEK2, saj je jedrska energija edini stanovitni nizkoogljični vir, ki lahko zagotavlja nemoteno oskrbo z električno energijo in s katero lahko Slovenija dosega energetsko samozadostnost, neodvisnost ter odpornost od morebitnih bodočih energetskih krizah.

Na decembrski seji je UO razpravljal o predlogu zakona o o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki ga je v primerjavi s predhodnim predlogom zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini ocenil kot izboljšavo. Ob tem je izrazil zaskrbljenost glede vpliva napovedanega zmanjšanja delovanja TEŠ na stabilnost energetskega sistema in povečano uvozno energetsko odvisnost Slovenije.

Obrambna, energetska, prehranska, kibernetska in surovinsko-materialna varnost so ključni temelji suverenosti države – tudi Slovenije in s tem temelji gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov ni mogoče zagotoviti suverenosti, se je strinjalo prek 450 udeležencev že 19. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je bil 27. novembra. Med nujnimi ukrepi, ki bi lahko dvignili konkurenčnost in gospodarsko varnost Slovenije, so med drugim izpostavili sprejemanje odločitev o energetskem sistemu, ki postopoma zmanjšujejo uvozno odvisnost, prenovo Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje do leta 2030, izdelavo optimalne strategije za slovensko energetiko do leta 2050 ter strategijo zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije, uvedbo obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter vzpostavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.

V letu 2024 je GZS izdelala Trajnostno poslovno strategijo GZS, ki predstavlja dokument, ki se bo stalno nadgrajeval. »Gre za poslovno strategijo, kjer je začrtana trajnostna preobrazba GZS, kar je nujen kompromis glede na našo zahtevno korporativno upravljavsko strukturo. GZS je specifična, ni zavezana k trajnostnemu poročanju, vendar smo se odločili, da  bomo tudi mi poročali, in sicer po prostovoljnih standardih EFRAG za MSP,« je ob njeni predstavitvi na UO GZS dejala generalna direktorica Vesna Nahtigal. UO GZS je na svoji seji 20. junija Trajnostno poslovno strategijo GZS sprejel.

2023

V letu 2023 je bila GZS intenzivno vpeta v problematiko energetske krize. Opozarjala je na oblikovanje ukrepov, ki bodo slovenski industriji omogočili ohranitev konkurenčnosti. Predvsem energetsko intenzivna industrija je bila namreč na udaru zaradi visokih cen energentov, ki jo je postavljal v neenakovreden položaj v primerjavi s konkurenti iz drugih držav. Zato je GZS vseskozi izpostavljala nujnost oblikovanja primerljivih ukrepov soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU.

GZS je podprla načrte države na področju OVE virov, vendar je opozorila, da ti viri ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije za industrijo. V kolikor ne želimo ogroziti delovanje industrije v prihodnosti, je treba poleg OVE investirati tudi v jedrsko energijo, ki se je izkazala kot najbolj zanesljiva in konkurenčna. GZS je podprla izgradnjo JEK2 in se  zavzemala za čimprejšnjo izvedbo referenduma.

18. aprila je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Rektorsko konferenco Republike Slovenije (RKRS) in Vlado Republike Slovenije podpisala zgodovinski dogovor o strateškem sodelovanju in usklajenem naslavljanju »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Dogovor bo tako pripomogel k doseganju višje kakovosti življenja državljank in državljanov, okoljske vzdržnosti ter visoke dodane vrednosti.

17. maja so člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije Tiborja Šimonko  ponovno izvolili za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje.

Vodstva vseh petih reprezentativnih gospodarskih zbornic in delodajalskih združenj, članic Ekonomsko-socialnega sveta, so z 21. julijem izstopala iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) »vse dotlej, dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki bo temeljil na spoštovanju Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta«.

V drugi polovici leta se je 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj, združilo v Gospodarski krog, s ciljem biti enakovreden sogovornik pri pripravi premišljenih in dolgoročnih po-poplavnih in siceršnjih ukrepov ter sprememb. Nasprotovali so dodatnim obremenitvam, ki so bile naložene gospodarstvu in izrazile prepričanje, da lahko le skupaj – država, gospodarstvo in civilna družba – oblikujejo prihodnost države in družbe ter zagotavljajo blaginjo za vse.

23. oktobra je bil imenovan strokovni odbor za spremljanje reševanja ljubljanskega prometnega vozlišča pri Strateškem svetu za investicije in gradbeništvo GZS.

Mreža zbornic Alpe Adria ima neskončne možnosti za sodelovanje in povezovanje na različnih področjih, so se na 12. predsedniški konferenci mreže zbornic Alpe Adria 9. novembra strinjali predstavniki zbornic iz Slovenije, Italije in Avstrije. Med ključnimi izzivi, ki so jih naslovili, so pomanjkanje kadra, migrantska problematika in infrastrukturni projekti. Letošnjo konferenco, ki se je odvila v  Državnem svetu RS, sta gostili Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Naša zgodovina se je začela 12. januarja 1851, ko je v Ljubljani pričela delovati prva čez-sektorska gospodarska zbornica na Slovenskem, ustanovljena po odloku Franca Jožefa v okviru Avstrijskega cesarstva.

Skozi vse obdobje našega delovanja ohranjamo tiste družbene vrednote, brez katerih si uspešnega gospodarstva in širše družbe ne moremo predstavljati: družbeno odgovornost, zanesljivost in zaupanje.

Tudi letos nadaljujemo s svojim poslanstvom, to je zastopanje interesov svojih članov hkrati pa se zavzemamo za ohranjanje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Tako bomo delovali tudi v prihodnje.