Statut GZS


Na podlagi 1. in 2. odstavka 26. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (Ur.l. RS, št. 60/06, v nadaljevanju: ZGZ) je skupščina GZS na svoji seji, dne 22. novembra 2006 ter z dopolnitvami in spremembami na sejah, dne 14. marca 2007, 15. oktobra 2007, 7. julija 2011,  22. maja 2012, 11. decembra 2013, 14.5. 2014 in 19. 5. 2015 sprejela

STATUT GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Gospodarska zbornica Slovenije, opredelitev

Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: GZS) je samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu opravljajo pridobitno gospodarsko dejavnost za:

  • uveljavljanje vpliva svojih članov v razmerju do države, sindikatov, organov in institucij Evropske skupnosti in drugih partnerjev pri sprejemanju in uresničevanju gospodarske politike in gospodarskega sistema,
  • izvajanje gospodarsko pospeševalnih storitev in
  • izvajanje  javnih pooblastil, v skladu z zakonom.

Temeljni namen in cilji vseh dejavnosti GZS so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu, ter s tem tudi k rasti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva.

Pri nastopanju v socialnem dialogu ima GZS v skladu z zakonom in tem statutom tudi položaj enega od združenj delodajalcev v RS.

Vsi izrazi v tem statutu, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in za moške.

2. člen

Članstvo in podporno članstvo GZS

Člani GZS so lahko gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice.

Člani GZS so lahko tudi posebne vrste  gospodarskih družb, ki opravljajo le z zakonom določene dejavnosti, kot npr. banke, zavarovalnice, družbe za vzajemno zavarovanje, borzno posredniške družbe, investicijske družbe in družbe za upravljanje in javna podjetja.

Posebni pogoji članstva v GZS za gospodarske družbe, ki so povezane v koncern, holding ali gospodarsko interesno združenje po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe in so kot posamezne gospodarske družbe člani GZS, se lahko dodatno uredijo v pravilih združenj oziroma s sporazumom med GZS in skupino takih gospodarskih družb.

V GZS se lahko včlanijo tudi druge domače ali tuje pravne ali fizične osebe in njihova združenja, ki želijo sodelovati pri uresničevanju ciljev in nalog zbornice (podporni člani). Za podporne člane se po tem statutu štejejo tudi člani iz 1. odstavka tega člena, ki ne želijo uresničevati svojih interesov v nobeni od oblik notranje organiziranosti zbornice iz 3. člena tega statuta.

GZS vodi in vzdržuje register svojih članov.

3. člen

Združenja in  zbornice dejavnosti,  območne zbornice

Združenja in zbornice so samostojni sestavni deli GZS. Njihov položaj v GZS se ureja s tem statutom.

Člani GZS uresničujejo svoje interese najmanj v enem združenju dejavnosti oz. zbornici dejavnosti ali eni območni zbornici, lahko pa tudi v več navedenih notranjih organizacijskih oblikah, ter v okviru skupnih nalog GZS.

V GZS člani lahko uresničujejo svoje interese  tudi v okviru drugih interesnih združenj.

4. člen

Položaj združenj in zbornic v GZS

Združenja in zbornice dejavnosti ter območne zbornice (v nadaljevanje združenja oz. zbornice)  imajo v GZS  samostojnost, ki jo uresničujejo na način, določen s tem  statutom, na naslednjih področjih:

1. Samostojno upravljanje, načrtovanje in  izvajanje lastnih dejavnosti, kar obsega:

  • samostojno načrtovanje lastne dejavnosti z letnimi programi dela in oblikovanje predlogov za dejavnosti, ki se izvajajo, kot skupne naloge GZS;
  • samostojno sprejemanje in uveljavljanje stališč članov združenj in zbornic v okviru GZS in v razmerjih do zunanjih dejavnikov v RS in na ravni ES, vključno s sodelovanjem z uradnimi organi in zastopstvom R Slovenije v institucijah ES in s posameznimi ministrstvi ter na sejah odborov Državnega zbora in Državnega sveta, ko se sprejemajo predpisi, ki še posebej zadevajo posamezne samostojne dele GZS;
  • samostojno vodenje pogajanj in sklepanje kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti in območij;
  • samostojno izvajanje vseh ostalih nalog, ki se ne opravljajo v okviru programa skupnih nalog GZS;
  • samostojno normativno urejanje sestavin pravnega položaja združenja oz. zbornice s  pravili združenj oz. zbornic, v skladu s tem statutom.

2. Samostojno upravljanje finančnih sredstev za  lastne dejavnosti, kar obsega:

  • samostojno načrtovanje potrebnih finančnih sredstev z letnim finančnim načrtom za potrebe združenja oz. zbornice in oblikovanje predlogov skupnih nalog GZS, ki se usklajujejo v upravnem odboru GZS;
  • samostojno finančno razpolaganje z delom članarine, ki pripada združenju ali zbornici, v skladu s letnim finančnim načrtom, s posebnega finančnega računa, ki ga ima vsako združenje oz. zbornica;
  • samostojno razpolaganje z vsemi dodatno zbranimi sredstvi, ki jih zbere združenje ali  zbornica.

3. Samostojno izvajanje kadrovske dejavnosti, kar obsega:

  • samostojen izbor strokovnih kadrov, ki so s kadrovskim načrtom določeni za delovanje združenj oz. zbornic;
  • samostojno sprejemanje letnega kadrovskega načrta združenja oz. zbornice, v skladu z letnim finančnim načrtom združenja oz. zbornice.

4. Samostojno nastopanje v pravnih razmerjih s tretjimi, kar obsega:

  • samostojno  nastopanje v pravnem prometu na področju dejavnosti posameznega združenja in zbornice, na podlagi pooblastila, določenega v tem statutu,  v mejah letnega finančnega  načrta in razpoložljivih sredstev za opravljanje dejavnosti posameznega združenja in zbornice.

5. Sodelovanje v dejavnostih in organih GZS na temelju sorazmerne zastopanosti:

  • zastopanost združenj oz. zbornic v skupščini GZS je sorazmerna glede na število članov, sredstva, število zaposlenih in prihodkov pri članih združenj ali zbornic v posamezni dejavnosti ali območju;
  • sodelovanje in soodločanje v delu GZS na nacionalni ravni v socialnem dialogu in glede drugih nalog, ki so skupnega pomena za celotno gospodarstvo;
  • samostojna včlanitev v mednarodne organizacije panožnega oz. regionalnega značaja.

6. Sodelovanje v procesu odločanja o skupnih nalogah GZS, ki poteka v naslednjih fazah:

  • upravni odbori združenj oz. zbornic predlagajo skupne naloge GZS;
  • predlogi upravnih odborov združenj oz. zbornic o skupnih nalogah GZS se posredujejo upravnemu odboru GZS;
  • upravni odbor GZS o njih razpravlja in na temelju usklajevanja sprejme odločitev o programu skupnih nalog GZS in višini sredstev, ki so potrebna za njihovo financiranje;
  • na podlagi usklajene odločitve iz prejšnje alineje upravni odbor GZS sprejme predlog programa in finančnega načrta za skupne naloge GZS in določi predlog višine članarine, ki je namenjena financiranju skupnih nalog GZS.

II. IME IN SEDEŽ GZS

5. člen

Ime GZS

Ime zbornice je: Gospodarska zbornica Slovenije.

Skrajšano ime je: GZS.

Sedež zbornice je: Ljubljana, Dimičeva 13.

Pri poslovanju s tujino se kot ime zbornice uporablja: Chamber of Commerce and Industry  of Slovenia.

Skrajšano ime zbornice pri poslovanju s tujino je: CCI of Slovenia. 

6. člen

Pečat GZS

GZS ima pečat okrogle oblike z navedbo imena in sedeža. Skrbnik pečata je generalni direktor GZS.

7. člen

Imena in sedeži združenj in zbornic

Imena in sedeži združenj in zbornic se opredelijo v njihovih pravilih in v skladu s tem statutom tako, da se v imenu združenja oz. zbornice poleg besede GZS – Združenje oz. zbornica navede ustrezna oznaka dejavnosti  interesnega združevanja,  pri imenu območne zbornice pa se poleg besede GZS - Območna zbornica navede kraj njenega sedeža ali drugačne oznake območja, ki ga pokriva.

8. člen

Pečati združenj in zbornic

Združenja in zbornice imajo pečat okrogle oblike z navedbo GZS in njihovega imena. Skrbnik pečata je direktor združenja oz. zbornice.


III. DEJAVNOSTI GZS, DEJAVNOST ZDRUŽENJ IN  ZBORNIC

9. člen

Naloge v skupnem interesu članov GZS

Na podlagi smernic za delitev dela, med združenji, zbornicami in GZS, ki jih določa ta statut, se z  letnim programom dela GZS ter letnimi programi dela združenj in zbornic,  usklajeno med združenji, zbornicami in GZS določijo:

  • naloge, ki so skupnega pomena za člane (v nadaljevanju: skupne naloge GZS) in so predmet odločanja na  upravnem odboru in skupščini GZS , in
  • naloge, ki jih v okviru svoje samostojnosti, določene s tem statutom, načrtujejo in izvajajo združenja in zbornice  in so predmet odločanja na njihovih organih.

10. člen

Smernice za skupne naloge GZS

Skupne naloge GZS so zlasti:

  • zastopanje skupnih in splošnih  interesov  članov pred državnimi organi, organi ES, v Ekonomsko-socialnem svetu in drugih oblikah ekonomsko socialnega dialoga in pri sklepanju čez-sektorskih kolektivnih pogodb za gospodarstvo;
  • sodelovanje pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike;
  • načrtovanje poklicnega in strokovnega izobraževanja, sodelovanje pri praktičnem izobraževanju in izvajanje izpitov v skladu z zakonom;
  • izvajanje nalog, ki pomenijo izvajanje javnih pooblastil, podeljenih GZS v skladu z zakonom;
  • izvajanje obveznosti iz članstva v Eurochambres, ICC in drugih oblikah več in dvostranskega zborničnega povezovanja in sodelovanje z drugimi domačimi in tujimi institucijami;
  • izvajanje skupnih nalog v  obsegu določenem v letnem programu dela GZS.

GZS v okvirih letnega programa dela opravlja še naslednje naloge:

  • poslovno promocijske dejavnosti kot so zlasti poslovne delegacije, sejemske predstavitve, seminarji, in konference idr.;
  • spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti;
  • posredovanje poslovnih informacij in nasvetov;
  • podpora članom pri navezovanju poslovnih stikov in povezav;
  • spremljanje in ugotavljanje dobrih poslovnih običajev;
  • alternativno razreševaje sporov;
  • in druge naloge v skladu s programi.  

Naloge določene v prejšnjem odstavku v skladu  s svojimi letnimi programi dela izvajajo tudi združenja in zbornice.

GZS pri uresničevanju svoje vloge v socialnem dialogu sodeluje z združenji delodajalcev in lahko v ta namen skupaj z njimi oblikuje zveze delodajalskih združenj. GZS se povezuje in sodeluje tudi v okviru mednarodnih delodajalskih asociacij.

GZS lahko nudi storitve in strokovno pomoč drugim gospodarskim asociacijam v skladu z razpoložljivimi viri in  interesi svojih članov .

Zaradi uresničevanja specifičnih interesov članov lahko GZS sklepa pogodbe o sodelovanju z drugimi organizacijami.

11. člen

Izvajanje reprezentativnosti za druge gospodarske zbornice

Za člane GZS, ki so svoj glas za računanje reprezentativnosti, kot je določena v zakonu, podali GZS, hkrati pa so tudi člani druge samostojne gospodarske zbornice, se lahko na podlagi pogodbe, sklenjene med GZS in to  zbornico, dogovori poseben obseg pravic in obveznosti v GZS.

Član GZS iz prvega odstavka tega člena poda pisno izjavo o članstvu v GZS zaradi izvajanja nalog reprezentativne zbornice, ki vsebuje:

  • podatke o članu;
  • podatke o članstvu v drugi zbornici;
  • izjavo člana, da podaja svoj glas za računanje reprezentativnosti GZS.

S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se dogovorijo predvsem:

  • naloge, ki jih GZS opravlja za člane iz prvega odstavka tega člena;
  • pravice teh članov v GZS;
  • višina in način izvrševanja članskih obveznosti v GZS;
  • način koordiniranja izvajanja pogodbenih obveznosti;
  • druga vprašanja na področju sodelovanja med zbornicama.

12. člen

Postopek sodelovanja GZS z državnimi organi

Postopek sodelovanja GZS z državnimi organi pri pripravi in obravnavi aktov s področja gospodarske politike in gospodarskega sistema ter socialnega dialoga se uredi z enotnim poslovnikom, v skladu s poslovniki državnih organov, kot podlago za usklajeno delovanje GZS in vseh njenih samostojnih delov.

13. člen

Opredelitev združenj dejavnosti oz. zbornic dejavnosti

Združenja oz. zbornice dejavnosti so samostojni sestavni deli GZS,  ki  samostojno zastopajo interese svojih članov na vseh področjih, ki so opredeljena z letnim programom dela združenja oz. zbornice ter z odločitvami organov združenj oziroma zbornic,  ter izražajo druge posebne interese dejavnosti.

Združenja oziroma zbornice dejavnosti preko svojih upravnih odborov in drugih organov sprejemajo stališča in predloge iz svoje dejavnosti na področjih opredeljenih v tem statutu in v njihovih pravilih. Uveljavljajo jih samostojno, na način določen s tem statutom in v okviru skupščine in upravnega odbora GZS ter drugih organov, kot tudi neposredno v razmerjih do zunanjih dejavnikov (ministrstva, odbori Državnega zbora in Državnega sveta, druge javne in strokovne institucije ter organi in institucije ES), če gre za vprašanja, ki se posebej nanašajo na dejavnost.

14. člen

Smernice za naloge združenj oz. zbornic dejavnosti

Združenja in zbornice dejavnosti s svojimi letnimi programi opredelijo dejavnosti in naloge, kot so zlasti:

  • zastopanje  interesov članov na področju dejavnosti in pri oblikovanju področne zakonodaje;
  • sektorski socialni dialog s sklepanjem kolektivnih pogodb dejavnosti in sodelovanje v procesu usklajevanja skupnih interesov članov na nacionalni ravni;
  • spremljanje stanja v stroki in predlaganje ukrepov za razvoj stroke ter poklicnega in strokovnega izobraževanja;
  • zagotavljanje poslovnih informacij in nasvetov s področja njihovega delovanja;
  • sodelovanje pri usmerjanju zunanjetrgovinske promocije na področjih svojega delovanja
  • članstvo v mednarodnih poslovnih in delodajalskih združenjih;
  • uresničevanje ostalih  interesov članov.

V cilju krepitve konkurenčnih sposobnosti, prepoznavnosti in drugih interesov svojih članov lahko združenje ali zbornica dejavnosti pod  pogoji  iz 61. člena tega statuta sprejme sklep o ustanovitvi neprofitne organizacije, sklada, agencije, GIZ-a, gospodarske družbe,  ipd.

K delu in aktivnostim združenja lahko pristopijo tudi gospodarske družbe in institucije iz držav članic EU in drugi. Njihovo vlogo in status združenja uredijo s posebno pogodbo.  

15. člen

Dejavnosti drugih interesnih združenj

Druga interesna združenja opredelijo dejavnosti v skladu s svojimi programi.

16. člen

Smernice za naloge območnih zbornic

Območne zbornice opredelijo v svojih letnih programih zlasti naslednje naloge:

  • zastopanje interesov svojih članov na ravni območja, in na način določen s tem statutom tudi na državni ravni ter tujini;
  • sodelovanje  pri izvajanju večjih nalog, ki jih GZS izvaja na  ravni, območja, ne glede na to, kateri del GZS izvaja ali sodeluje pri izvajanju te  naloge;
  • samostojno oblikovanje in sprejemanje stališč in predlogov glede vprašanj gospodarskega razvoja območja in  njihovo  uveljavljanje  v razmerjih do organov lokalnih skupnosti in organov države, posebej vlade in ministrstev;
  • zavzemanje stališč v  okviru razprav v organih GZS, ko gre za tista vprašanja, ki se nanašajo na razvoj območij, ki jih je potrebno zaradi narodnogospodarskega pomena izražati tudi na ravni zbornice;
  • sodelovanje v socialnem dialogu in sklepanje kolektivne pogodbe na območju, ki ga pokrivajo;
  • predlaganje ukrepov za razvoj podjetništva na lokalni in državni ravni;
  • izvajaje drugih nalog in aktivnosti usmerjenih v boljšo konkurenčno sposobnost svojih članov tako doma kot v tujini.

V cilju krepitve konkurenčnih sposobnosti, prepoznavnosti in drugih interesov svojih članov lahko območna zbornica pod  pogoji  iz 61. člena tega statuta sprejme sklep o ustanovitvi neprofitne organizacije, sklada, agencije, GIZ-a, gospodarske družbe,  ipd.

K delu in aktivnostim zbornice lahko pristopijo tudi gospodarske družbe in institucije iz držav članic EU in drugi. Njihovo vlogo in status zbornice uredijo s posebno pogodbo.

17. člen

Sekcije  in sektorske skupine

Zaradi uresničevanja posebnih interesov se lahko člani v skladu s pravili združenj in zbornic v njihovem okviru dodatno povezujejo v sekcije ali sektorske skupine podjetij.

Sektorske skupine  v združenjih

Združenje na predlog UO-ja združenja ali skupine članov združenja  lahko ustanovi sektorsko skupino podjetij  združenja znotraj združenja.

Sektorska skupina je sestavni del združenja v katerem je ustanovljena.

Sektorsko skupino ustanovijo člani združenja,  če obstaja interes po takem povezovanju za skupine podjetij v združenju , ki spadajo v določeno ožje področje  dejavnosti  in se povezujejo v sektorske skupine zaradi uveljavljanja specifičnega programa dela.

Pogoji in postopek ustanavljanja, financiranja in upravljanja sektorskih skupin  se določijo s pravili združenja.

18. člen

Dejavnosti GZS se v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti razvrščajo v naslednje:

  • 55.201 Počitniški domovi in letovišča
  • 56.290 Druga oskrba z jedmi
  • 58.100 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo
  • 58.130 Izdajanje časopisov
  • 58.140 Izdajanje revij in druge periodike
  • 58.190 Drugo založništvo
  • 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
  • 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
  • 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov
  • 59.130 Distribucija filmov
  • 60.100 Radijska dejavnost
  • 60.200 Televizijska dejavnost
  • 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov
  • 63.990 Drugo informiranje
  • 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
  • 69.103 Druge pravne dejavnosti
  • 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje
  • 70.210 Dejavnost stikov z javnostjo
  • 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
  • 72.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje
  • 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij
  • 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora
  • 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja
  • 74.300 Prevajanje in tolmačenje
  • 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
  • 82.200 Dejavnost klicnih centrov
  • 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
  • 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
  • 84.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje
  • 85.320 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
  • 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
  • 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
  • 91.011 Dejavnost knjižnic
  • 94.110 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj
  • 94.120 Dejavnost strokovnih združenj«

IV. JAVNOST DELA

19. člen

Delo GZS, združenj in zbornic je javno.

Javnost dela se zagotavlja zlasti z udeležbo novinarjev na sejah, obveščanjem na novinarskih konferencah, z objavami v glasilih GZS in z obveščanjem v drugih tiskanih in elektronskih medijih.

20. člen

Organi GZS, združenj ali zbornic lahko zaradi razlogov varovanja poslovne tajnosti, pogajalskih izhodišč in drugih utemeljenih razlogov seje zaprejo za javnost.

21. člen

 

Glasila GZS

 

GZS, združenja in zbornice ter Stalna arbitraža pri GZS lahko izdajajo glasila,  s katerimi redno obveščajo člane in javnost o svojem delu ter  posredujejo  znanje in informacije s področja svojih aktivnosti.

 

Če so glasila kot so periodične publikacije namenjene širši javnosti z uredniško oblikovanimi programskimi vsebinami, zanje veljajo določbe 22, 22a. in 22b. člena tega statuta.

 

22. člen

 

Uredniški odbor

 

Glasilo ima uredniški odbor, ki ima liho število članov in ga sestavljajo odgovorni urednik, strokovni urednik in člani.

 

Uredniški odbor posameznega glasila imenuje upravni odbor GZS, upravni odbor posameznega združenja oz. zbornice oz. predsedstvo Stalne arbitraže pri GZS (v nadaljevanju:  organ).

 

Odgovorni urednik, strokovni urednik in uredniški odbor delujejo avtonomno.

 

Osebe iz prvega odstavka tega člena so lahko predčasno razrešene, če s svojim delom delujejo proti vsebinski zasnovi in uredniški politiki glasila. O razrešitvi odloča organ, pristojen za njihovo imenovanje.

 

Naloge uredniškega odbora so:

  • predlaga ime glasila in ga da v potrditev pristojnemu organu;
  • oblikuje programsko zasnovo glasila, ki jo obravnava pristojni organ;
  • obravnava stališča, ki so vezana na uresničevanje programske zasnove;
  • izvaja uredniško politiko;
  • naroča, pripravlja in ureja besedila;
  • opravlja uredniško delo ter sodeluje pri oblikovanju posamezne številke glasila;
  • opravlja druge naloge v zvezi s pripravljanjem in izdajanjem glasila.

 

Uredniški odbor deluje na sejah, ki jih sklicuje in vodi odgovorni urednik.

 

Uredniški odbor mora o svojem delu in finančnem poslovanju najmanj enkrat letno pisno poročati organu, ki ga je imenoval.

 

 

 

22a. člen

 

Odgovorni urednik

 

Funkcijo uredništva posameznega glasila lahko opravlja odgovorni urednik sam ali skupaj z avtorji in drugimi programskimi sodelavci.

 

Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora pristojni organ kot izdajatelj,  pridobiti mnenje uredništva.

 

Uredništvo glasila je v okviru programske zasnove medija in v skladu s tem statutom pri svojem delu neodvisno in samostojno.

 

 

Naloge odgovornega urednika so:

 

·         predlaga programsko zasnovo glasila;

·         vodi uredništvo in odgovarja za uresničevanje njegove politike;

·         opravlja uredniško delo ter sodeluje pri oblikovanju in pripravi posamezne številke glasila;

·         opravlja druge naloge in pooblastila na podlagi zakona.

 

Odgovorni urednik je za uresničevanje programske zasnove glasila odgovoren organu, ki ga je imenoval in je brez njegovega soglasja ne sme spreminjati.

 

Posamezna tehnična in organizacijska opravila se na predlog odgovornega urednika lahko s pogodbo prenesejo na zunanjega izvajalca. O tem odloča organ, ki je imenoval odgovornega urednika.  Pogodbo z zunanjim izvajalcem sklene GZS oz. v njenem imenu združenje oz. zbornica oz. Stalna arbitraža pri GZS glede svojega glasila.

 

22b. člen

 

Programska zasnova in vpis v razvid medijev

 

Programsko zasnovo medija sprejme upravni odbor GZS, združenja oz zbornice oziroma predsedstvo Stalne arbitraže pri GZS na predlog odgovornega urednika.

 

Izdajatelj je dolžan pred začetkom izdajanja medija prijaviti glasilo pri pristojnem ministrstvu v razvid medijev.

 

V. NOTRANJA ORGANIZACIJA GZS IN UPRAVLJANJE

23. člen

Organiziranje združenj in zbornic

Podlaga za organiziranje združenj in zbornic sta izražen interes članov s področja dejavnosti v primeru združenj ali posameznih območij v primeru zbornic in na podlagi drugih interesov.

Združenja  in zbornice se lahko preoblikujejo, združujejo in ustanavljajo na novo.

Skupščina GZS sprejme sklep o preoblikovanju, združevanju ali ustanavljanju združenj oz. zbornic, s katerim se na podlagi ugotovljenega interesa članov  določi organiziranost združenja ali zbornice na podlagi naslednjih kriterijev:

  • interes glede na območje oz. dejavnost,
  • število članov,
  • finančno sposobnost za delovanje.

Če gre za združenje ali zbornico, ki deluje, sprejme skupščina GZS sklep iz prejšnjega odstavka, na predlog upravnega odbora združenja oz. zbornice, na katero se sklep nanaša.

24. člen

Ne glede na določilo prejšnjega člena ob uveljavitvi tega statuta nadaljujejo z delom naslednja združenja in zbornice:

  • Združenje za trgovino
  • Združenje kovinske industrije,
  • Združenje kemijske industrije,
  • Združenje za elektroindustrijo,
  • Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo,
  • Združenje kovinskih materialov,
  • Združenje za nekovine,
  • Združenje lesarstva,
  • Združenje za celulozno, papirno in papirno predelovalno industrijo,
  • Združenje za svetovalni inženiring,
  • Združenje za inženiring,
  • Združenje za management consulting,
  • Združenje  računovodskih servisov,
  • Združenje za informatiko in telekomunikacije, 
  • Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala,
  • Združenje za energetiko,
  • Združenje za promet in zveze,
  • Združenje za turizem in gostinstvo,
  • Združenje živilske industrije,
  • Združenje drobnega gospodarstva,
  • Združenje za poslovanje z nepremičninami,
  • Združenje za varstvo okolja,
  • Združenje za tisk in medije,
  • Združenje za gozdarstvo.
  • Združenje podjetnikov Slovenije
  • Območna zbornica Celje,
  • Območna zbornica Koroška, Dravograd,
  • Območna zbornica Koper,
  • Območna zbornica za Gorenjsko, Kranj,
  • Območna zbornica Posavje, Krško,
  • Območna zbornica Ljubljana,
  • Območna zbornica Maribor,
  • Območna zbornica za Pomurje, Murska Sobota,
  • Območna zbornica Novo mesto,
  • Območna zbornica za Severno Primorsko, Nova Gorica,
  • Območna zbornica Postojna,
  • Območna zbornica Zasavje, Trbovlje,
  • Savinjsko-šaleška območna zbornica, Velenje.

Funkciji združenj s področja bančništva in zavarovalstva opravljata Združenje bank Slovenije in Slovensko zavarovalno združenje na podlagi posebne pogodbe. Posebne pogodbe lahko z GZS sklenejo tudi druga združenja posebnih vrst gospodarskih družb, ki opravljajo le z zakonom določene dejavnosti in so članice GZS.

25. člen

Prenehanje ali preoblikovanje združenja ali zbornice

Če združenje oz. zbornica ne izpolnjuje več pogojev za svoje delovanje po 23. členu tega statuta, sprejme skupščina GZS na predlog upravnega odbora območne zbornice oz. združenja  sklep o njunem prenehanju oz. preoblikovanju. V kolikor organi združenja oz. zbornice ne delujejo več, poda predlog za prenehanje ali preoblikovanje le-tega generalni direktor GZS. Sklep skupščine GZS vsebuje tudi ugotovitev o tem, kakšno je pravno nasledstvo glede kolektivne pogodbe dejavnosti, ki jo je sklepalo združenje/zbornica in drugih obveznosti.

26. člen

Organi upravljanja združenja ali zbornice

Organ upravljanja združenja ali zbornice je upravni odbor združenja oz. zbornice.

Upravni odbor šteje liho število članov, praviloma do 25 predstavnikov članov združenja ali zbornice, upoštevajoč število članov združenja ali zbornice, ki so izvoljeni v skladu s pravilnikom o volitvah organov GZS. Pri sestavi upravnega odbora se upošteva zastopanost malih, srednje velikih in velikih  podjetij v združenju oz. zbornici glede na njihov delež v skupnem prihodku, sredstvih in številu zaposlenih.

Direktor združenja oz. zbornice je po položaju član upravnega odbora združenja oz. območne zbornice.

V delu upravnega odbora lahko sodelujejo tudi strokovnjaki iz gospodarstva in predstavniki strokovnih in javnih institucij glede na tematiko oz. upoštevajoč dnevne rede sej upravnega odbora.

Upravni odbor lahko imenuje tudi druga stalna ali občasna telesa združenja ali zbornice skladno s pravili združenja ali zbornice.

Član upravnega odbora ne glasuje v zadevah, ki se nanašajo nanj.

27. člen

Združenje oziroma zbornica ima lahko zbor članov združenja oziroma zbornice, če je tako določeno v pravilih združenja oziroma zbornice.

Zbor članov združenja oziroma zbornice sestavljajo vsi člani.

V skladu s pravili združenja oziroma zbornice se lahko na zbor članov prenesejo predvsem naslednje pristojnosti upravnega odbora združenja oziroma zbornice:

  • potrjevanje programa dela, finančnega načrta, ter letnega poročila o delu združenja oziroma zbornice, ki jih zboru članov predlaga upravni odbor združenja oziroma zbornice (28. člen statuta);
  • odločanje o predlogih za spremembo notranje organiziranosti združenja oziroma zbornice (23. člena statuta).

Pristojnosti in naloge zbora članov združenja oziroma zbornice ter način sklica in odločanja na zboru  članov se podrobneje uredi s pravili združenja oziroma zbornice.

Podporni člani nimajo glasovalne pravice  na zboru članov.

28. člen

Pristojnosti upravnega odbora združenja oziroma zbornice

Upravni odbor združenja oziroma zbornice ima naslednje pristojnosti:

  • sprejema pravila združenja oz. zbornice;
  • voli predsednika združenja oz. zbornice;
  • sprejema letni program dela, letni finančni načrt , poročilo o delu in finančno poročilo o delu združenja oz. zbornice;
  • določi del članarine GZS za potrebe združenja oz. zbornice;
  • sprejme predlog o višini dela članarine GZS za skupne naloge, ki se usklajuje v okviru upravnega odbora GZS;  
  • sprejema stališča in predloge ter vse odločitve v zvezi s samostojnimi dejavnostmi združenja oz. zbornice in zagotavlja izpolnjevanje tudi tistih nalog, ki zadevajo sodelovanje združenj oz. zbornic pri skupnih nalogah v GZS;
  • imenuje stalna ali občasna delovna telesa;
  • imenuje in razrešuje direktorja združenja oz. zbornice, ocenjuje njegovo uspešnost;
  • odloča o celotnih prejemkih direktorja (plača, povračilo stroškov idr.) upoštevajoč, da so celotni prejemki direktorja v sorazmerju z njegovimi nalogami in finančnim stanjem združenja oz. območne zbornice;
  • odloča o kadrovskih in drugih virih v združenju oz. zbornici v okviru finančnih sredstev iz svoje pristojnosti;
  • ima druge pristojnosti v skladu s tem statutom in pravili združenja oz. zbornice.

 Upravni odbor se voli na smiselno enak način kot velja za volitve v skupščino GZS.

29. člen

Podrobnejše določbe o delu upravnega odbora ter drugih organov in teles združenja in zbornice urejajo pravila združenja oziroma zbornice.

30. člen

Kadar člani v okviru ali izven združenja oziroma zbornice organizirajo sekcije, samostojno odločajo tudi o organih in načinu dela sekcij.

31. člen

Združenje in zbornica imata  predsednika in enega ali več podpredsednikov upravnega odbora, ki jih izvoli upravni odbor  združenja oziroma zbornice izmed svojih članov v skladu s pravili združenja oziroma zbornice. V skladu s pravili združenja oziroma zbornice upravni odbor lahko izvoli predsedstvo združenja oziroma zbornice.

Delo predsednika, podpredsednikov  in članov upravnega odbora je nepoklicno.

Predsednik upravnega odbora združenja oziroma zbornice je po položaju tudi član upravnega odbora GZS.

32. člen

Predsednik upravnega odbora združenja oziroma zbornice:

  • predstavlja združenje oziroma zbornico doma in v tujini,
  • sklicuje in vodi seje upravnega odbora,
  • predlaga upravnemu odboru sprejem odločitev iz pristojnosti upravnega odbora,
  • predlaga upravnemu odboru v imenovanje enega ali več podpredsednikov upravnega odbora združenja ali zbornice, ki ga nadomeščajo v času njegove odsotnosti,
  • predlaga upravnemu odboru imenovanje in razrešitev direktorja združenja oz. zbornice,
  • uskladi in podpiše pogodbo o zaposlitvi z direktorjem zbornice,
  • v imenu združenja podpisuje kolektivno pogodbo, ki jo sklepa združenje,
  • zastopa interese in stališča regije, dejavnosti oziroma druge interese v upravnem odboru GZS, 
  • opravlja druge zadeve v skladu s pravili in programom združenja oziroma zbornice ter s tem statutom.

33. člen

Direktor združenja oziroma zbornice

Direktor združenja oziroma zbornice vodi strokovno delo in je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru združenja oziroma zbornice. Glede sodelovanja pri  opravljanju skupnih nalog GZS, se direktor usklajuje s predsednikom GZS in generalnim direktorjem GZS.

Direktor združenja oz. zbornice je pooblaščen za sklepanje  pravnih poslov v imenu in za račun GZS iz dejavnosti združenja oz. zbornice,v skladu z letnim programom dela združenja oz. zbornice in sklepi upravnega odbora.

Direktor združenja oz. zbornice je odgovoren za finančno poslovanje v okviru letnega finančnega načrta združenja oz.  zbornice  in razpoložljivih sredstev v skladu z letnim programom dela in pravilnikom o finančnem poslovanju GZS.

Direktor združenja oz. zbornice opravlja naslednje naloge:

  • zagotavlja pridobitev materialnih sredstev za delovanje in razvoj združenja oz. zbornice in skrbi za ohranjanje in pridobivanje novih članov;
  • vodi in usklajuje izvajanje vseh dejavnosti združenja oz. zbornice;
  • vodi kadrovske postopke in določa organizacijo in delovne postopke na združenju oz. zbornici; 
  • predlaga zaposlitev delavcev in skrbi za uresničevanje njihovih pravic in obveznostmi v skladu s splošnimi akti GZS;
  • na temelju letnega programa GZS in letnega programa združenja oz.  zbornice sodeluje z drugimi deli GZS pri izvedbi posameznih dejavnosti oz. storitev združenja oz. zbornice in vključuje zunanje strokovne institucije, v skladu z aktom o notranji organizaciji.

Direktor združenja oz. zbornice je imenovan za mandatno dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Mandat direktorju predčasno preneha na podlagi  sklepa  o prenehanju delovanja združenja oz. zbornice ali z razrešitvijo.

Več združenj oz. zbornic ima lahko v skladu z aktom o notranji organizaciji istega direktorja.

34. člen

Razrešitev direktorja združenja oziroma zbornice

Direktor združenja oz. zbornice je lahko razrešen iz naslednjih krivdnih ali nekrivdnih razlogov:

  • če je kršil predpise ali temeljne določbe splošnih aktov GZS, združenja oz. zbornice;
  • če ni izvajal sklepov upravnega odbora združenja ali zbornice;
  • če ni zagotavljal zakonitega in racionalnega gospodarjenja s sredstvi združenja oz. zbornice;
  • če mu upravni odbor izreče nezaupnico;
  • če iz objektivnih razlogov ni več zmožen opravljati nalog direktorja združenja oz. zbornice;
  • na svojo željo.

Pravice predčasno razrešenega direktorja se uredijo v njegovi pogodbi  o zaposlitvi.

35. člen

Upravljanje GZS 

Organi GZS so:

  • skupščina GZS
  • upravni odbor GZS
  • predsednik GZS
  • predsedstvo GZS
  • strateški sveti GZS
  • generalni direktor GZS
  • nadzorni odbor GZS

36. člen

Sodelovanje organov

Organi zbornice ter upravni odbori združenj  in zbornic si pri odločanju prizadevajo za dosego soglasja, tako da so odločitve čim bolj usklajene.

Organi iz prejšnjega odstavka morajo pri posredovanju svojih stališč seznaniti javnost tudi s stališči manjšine, če ta tako zahteva.

37. člen

Skupščina GZS, sestava

Skupščino GZS sestavljajo izvoljeni predstavniki članov GZS v skladu s pravilnikom o volitvah organov GZS.

38. člen

Skupščina GZS, število in struktura članov

Skupščina GZS ima 100 predstavniških mest.

Skupščina iztekajočega mandata ugotovi število mest za predstavnike posameznega  združenja oz. zbornice tako, da skupščina odraža ustrezno strukturo članov (malih, srednjih in velikih podjetij) skladno s kriteriji: število članov, sredstva, število zaposlenih, prihodki.

39. člen

Volitve članov skupščine GZS

Člane skupščine GZS izvolijo člani GZS, organizirani v okviru  združenj in zbornic v skladu s tem statutom in pravilnikom o volitvah organov GZS.

Mandat skupščine GZS traja štiri leta. Člani skupščine so lahko po preteku mandata ponovno izvoljeni.

Mandati upravnega odbora GZS, nadzornega odbora GZS ter upravnih odborov združenj oz. zbornic so vezani na mandat skupščine GZS.

40. člen

Skupščina  GZS ima naslednje pristojnosti:

  • sprejema statut zbornice ter njegove spremembe in dopolnitve;
  • sprejema letni program dela in finančni načrt GZS ter poročila o njuni izvedbi;
  • sprejme ugotovitveni sklep o višini članarine, ki so jo za združenja oz. zbornice določili njihovi upravni odbori, za  skupne naloge pa upravni odbor GZS;
  • potrjuje del članarine GZS za skupne naloge, ki jih po usklajevanju predlaga upravni odbor GZS;
  • voli in razrešuje predsednika GZS, predsednika skupščine GZS, imenuje in razrešuje predsedstvo GZS, voli in razrešuje nadzorni odbor GZS ter ugotovikonstituiranje upravnega odbora GZS;
  • sprejema poslovnik o svojem delu in pravilnik o volitvah organov GZS;
  • sprejema druge odločitve v skladu s statutom zbornice.

41. člen

Razrešitev predsednika  GZS in članov nadzornega odbora GZS

Skupščina GZS lahko pred iztekom mandata razreši  predsednika  GZS in člane nadzornega odbora GZS. Sklep o tem sprejme skupščina z večino glasov navzočih članov skupščine GZS.

Skupščina lahko razreši predsednika GZS iz naslednjih krivdnih ali nekrivdnih razlogov:

  • če  krši predpise ali temeljne določbe aktov GZS in določil statuta GZS;
  • če ne izvaja sklepov skupščine ali upravnega odbora GZS;
  • če ne zagotavlja zakonitega in racionalnega gospodarjenja s sredstvi GZS na podlagi ugotovitve nadzornega odbora GZS;
  • če mu upravni odbor ali skupščina izreče nezaupnico;
  • če iz objektivnih razlogov ni več zmožen opravljati funkcije predsednika GZS; 
  • na njegovo željo.

Skupščina lahko razreši člane nadzornega odbora GZS iz naslednjih razlogov:

  • če ne izvajajo funkcije v skladu z akti GZS in pristojnih organov, katerih člani so,
  • če dalj časa brez utemeljenih razlogov ne sodelujejo v delu organov, katerih člani so,
  • če kršijo sklepe skupščine,
  • če iz objektivnih razlogov niso več zmožni opravljati funkcije člana upravnega odbora oz. nadzornega odbora,
  • na njihovo željo. 

Če so predsednik ali člani nadzornega odbora  razrešeni  pred potekom mandata, se izvedejo najpozneje v treh mesecih nadomestne volitve.

42. člen

Predsednik skupščine GZS

Predsednik skupščine GZS sklicuje in vodi seje skupščine.

43. člen

Seje skupščine GZS

Skupščina se mora sestati najmanj dvakrat letno. Skupščino sklicuje in vodi predsednik skupščine.

Predsednik skupščine mora v 30-ih dneh sklicati skupščino, če to zahtevajo  upravni odbor ali 1/5 članov skupščine.

Če predsednik skupščine ne skliče skupščine na podlagi zahteve iz 2. odstavka tega člena, lahko skliče skupščino predlagatelj iz prejšnjega odstavka.

44. člen

Sklepčnost skupščine GZS

Skupščina je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov.

Skupščina odloča z 2/3 večino glasov navzočih članov o sprejemu in spremembah statuta GZS. V drugih primerih skupščina odloča z večino navzočih članov, razen v primeru, če je za odločanje o posameznih vprašanjih v tem statutu drugače določeno.

Pri izvajanju pristojnosti skupščine ima vsak član skupščine en glas.

Člana, ki se seje skupščine ne more udeležiti, lahko s pisnim pooblastilom nadomešča njegov namestnik. 

45. člen

Podrobnejše določbe o sklicu in delu skupščine GZS vsebuje poslovnik o delu skupščine GZS.

46. člen

Upravni odbor GZS

Upravni odbor GZS je organ upravljanja. Sestavljajo ga vsi predsedniki upravnih odborov združenj in zbornic, generalni direktor GZS in predsednik sveta delavcev GZS.

Skupščina GZS s sklepom ugotovi  sestavo upravnega odbora  po prejšnjem odstavku. 

Predsednik GZS je po položaju član upravnega odbora GZS in mu predseduje.

Vsak član upravnega odbora ima pri glasovanju en glas. Član upravnega odbora ne glasuje v zadevah, ki se nanašajo nanj.

Člana, ki se seje upravnega odbora ne more udeležiti, lahko z njegovim pisnim pooblastilom nadomešča njegov namestnik. 

47. člen

Pristojnosti upravnega odbora GZS

Upravni odbor  GZS ima zlasti naslednje pristojnosti:

 

  • obravnava in sprejema predloge gradiv in odločitev za seje skupščine GZS;
  • po predhodni obravnavi na upravnih odborih združenj oziroma območnih zbornic odloča o skupnih nalogah GZS iz 9. in 10. člena tega statuta in o enotni višini članarine za skupne naloge;
  • obravnava, daje pobude in sprejema stališča za sprejem zakonov ter drugih predpisov in aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike;
  • obravnava, daje pobude in sprejema stališča za sodelovanje GZS v ekonomsko-socialnem dialogu in odločitve v medsektorskem kolektivnem dogovarjanju;
  • imenuje predsednika Stalne arbitraže pri GZS, podpredsednika Stalne arbitraže pri GZS in člane predsedstva Stalne arbitraže pri GZS ter sprejme pravilnik o organizaciji Stalne arbitraže pri GZS in pravila o postopkih pred Stalno arbitražo pri GZS;
  • imenuje predsednika Častnega sodišča pri GZS in tožilca ter sodnike Častnega sodišča pri GZS ter sprejme pravilnike o organizaciji in postopku pred Častnim sodiščem pri GZS;
  • na predlog predsednika imenuje in razrešuje podpredsednike upravnega odbora GZS;
  • na predlog predsednika GZS imenuje strateške svete GZS
  • na predlog predsednika imenuje in razrešuje generalnega direktorja GZS;
  • imenuje predstavnike zbornice v organe in telesa zunanjih organizacij;
  • določa nadomestilo za storitve GZS pri izvajanju javnih pooblastil v soglasju z Vlado Republike Slovenije;
  • sprejme poslovnik o svojem delu, pravilnik o notranji organizaciji, pravilnik o finančnem poslovanju GZS in druge splošne akte v skladu s tem statutom.«

48. člen

Sklic in sklepčnost upravnega odbora GZS

Upravni odbor sklicuje in vodi predsednik GZS, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora, ki ga določi predsednik GZS.

Sejo upravnega odbora GZS mora predsednik sklicati tudi na zahtevo članov upravnega odbora, ki imajo skupaj eno petino glasov.

Upravni odbor je sklepčen, če se ga udeleži več kot polovica članov.

Upravni odbor sprejema odločitve z večino glasov vseh svojih članov,  razen pri odločanju o letnem programu dela za skupne naloge GZS, o predlogu sprememb statuta GZS in o imenovanju in razrešitvi podpredsednikov upravnega odbora GZS ter generalnega direktorja GZS, o čemer odloča s tričetrtinsko večino vseh članov.

O predlogu skupščini GZS za likvidacijo GZS upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino vseh članov.

49. člen

Telesa upravnega odbora GZS

Upravni odbor lahko imenuje stalna ali občasna telesa iz vrst strokovnjakov iz gospodarstva oziroma znanosti in strokovne javnosti v skladu s programi dela.

Upravni odbor lahko imenuje tudi druga telesa.

50. člen

Predsednik GZS

Predsednika GZS voli skupščina GZS v skladu s pravilnikom o volitvah organov GZS. Predsednik opravlja svojo funkcijo nepoklicno.

Mandat predsednika traja dve leti.

Po preteku mandata je ista oseba lahko ponovno izvoljena za predsednika.

51. člen

Predsednik GZS:

  • zastopa in predstavlja  GZS;
  • predseduje upravnemu odboru GZS ter mu predlaga v sprejem odločitve iz njegove pristojnosti;
  • predlaga upravnemu odboru GZS imenovanje podpredsednikov upravnega odbora, strateških svetov  in generalnega direktorja GZS;
  • predlaga skupščini GZS imenovanje predsedstva GZS;
  • opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, programom dela GZS in sklepi skupščine in upravnega odbora GZS.

52. člen

Podpredsedniki upravnega odbora GZS

Upravni odbor GZS na predlog predsednika GZS imenuje enega ali več podpredsednikov upravnega odbora GZS.

Podpredsedniki upravnega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

52a. člen

Predsedstvo GZS

Predsedstvo GZS je posvetovalno telo organov GZS, ki oblikuje oz. zavzema stališča k najpomembnejšim in strateškim vprašanjem uresničevanja zastopniške in poslovno podporne funkcije GZS.

Predsedstvo ima deset članov. Osem članov predsedstva imenuje skupščina na predlog predsednika GZS, po položaju pa stačlana predsedstva tudi predsednik skupščine GZS in predsednik GZS.Predsednik GZS ob oblikovanju predloga za člane predsedstva upošteva tudi zastopanost branžne in regionalno strukture članstva GZS.

Predsedstvo izmed svojih članov izvoli predsednika predsedstva, ki ni hkrati predsednik skupščine ali predsednik GZS. Predsednik predsedstva sklicuje in vodi njegove seje.

Predsedstvo se odziva na pobude in vprašanja upravnega odbora GZS, skupščine GZS, predsednika GZS in upravnihodborov združenj oz. zbornic dejavnosti ter območnih zbornic. Stališča in predloge o aktualnih vprašanjih gospodarskega trenutka in dolgoročnejših strategijah oblikuje tudi na lastno pobudo in jih posreduje pristojnim organom GZS.

Predsedstvo sprejme poslovnik o svojem delu, v katerem podrobneje opredeli način svojega dela

52b. člen

Strateški svetiGZS

Strateški sveti so posvetovalna telesa organov GZS, ki oblikujejo izhodišča in predloge politik na ključnih razvojnih področjih in s tem prispevajo k učinkovitemu uresničevanju zastopniške in poslovno podporne funkcije GZS.

Strateški svet se odziva na pobude in vprašanja upravnega odbora GZS, skupščine GZS, predsednika GZS in upravnihodborov združenj oz. zbornic dejavnosti ter območnih zbornic, stališča in predloge pa lahko oblikuje tudi na lastno pobudo.

Člane strateških svetov imenuje upravni odbor GZS na predlog predsednika GZS iz vrst gospodarstvenikov iz različnih panog in regij, strokovnjakov iz RR in akademske sfere ter izresornih ministrstev.Struktura strateškega sveta mora biti panožno čez-sektorsko in regionalno uravnotežena.

Mandat članov strateškega sveta je dve leti. Posamezni strateški svet ima do 25 članov.

53. člen

Nadzorni odbor, število in sestava

Nadzorni odbor zbornice ima 5 članov, ki jih izvoli skupščina GZS.

V nadzornem odboru ne morejo biti člani drugih organov zbornice, generalni direktor in drugi delavci GZS.

54. člen

Pristojnosti nadzornega odbora

Nadzorni odbor zbornice nadzoruje finančno poslovanje, zakonitost, gospodarnost in pravilnost poslovanja zbornice in o svojem delu poroča skupščini zbornice.

55. člen

Seje nadzornega odbora

Nadzorni odbor se mora sestati vsaj enkrat letno.

Seje nadzornega odbora sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora.

Nadzorni odbor je sklepčen, če se seje udeleži večina članov, odloča pa z navadno večino glasov navzočih članov.

VI. VOLITVE ORGANOV GZS

56. člen

Pravilnik o izvedbi volitev 

S tem statutom so opredeljena temeljna pravila o volitvah organov GZS.

S pravilnikom o volitvah organov GZS se podrobneje urejata način in izvedba volitev članov organov GZS. Pravilnik o volitvah sprejema skupščina GZS z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov skupščine.

57. člen

Smernice za pravno ureditev volitev

V pravilniku o izvedbi volitev  organov GZS se upoštevajo naslednja temeljna pravila:

  • aktivna in pasivna volilna pravica članov GZS v vse organe GZS;
  • upravni odbori združenj in zbornic določijo ob razpisu volitev število mest v upravnem odboru združenja oz. zbornice in njihovo strukturo po skupinah malih, srednjih in velikih podjetij, sorazmerno njihovemu deležu prihodka, sredstev in števila zaposlenih;
  • pri volitvah ima vsak član en glas in dodatno število sorazmerno višini njegovih sredstev, številu zaposlenih, prihodkov in članarine in voli le v okviru svoje skupine;  
  • skupščina GZS določi v skladu s 37. členom tega statuta strukturo mest za predstavnike združenj in zbornic v skupščini;
  • skupščina GZS izvoli predsednika izmed kandidatov, ki jih predlaga vsaj deset članov GZS;
  • skupščina GZS imenuje predsedstvo GZS na predlog predsednika GZS
  • skupščina GZS izvoli člane  nadzornega odbora izmed kandidatov,  ki jih predlaga deset članov skupščine.

 

VII. GENERALNI DIREKTOR GZS

58. člen

Položaj in pristojnosti generalnega direktorja

Generalni direktor je po položaju generalni tajnik po zakonu, ki ureja gospodarske zbornice.

Generalni direktor zastopa GZS v premoženjskih in drugih poslih, vodi postopke v zvezi z delovnimi razmerji, izvaja v skladu z delovnopravnimi predpisi kadrovske odločitve upravnih odborov združenj, območnih zbornic in organov GZS, skladno s tem statutom in drugimi akti GZS,  skrbi za uresničevanje pravic in obvez  delavcev iz delovnega razmerja v skladu z akti GZS in ima glede urejanja delovnih razmerij zaposlenih po ZDR položaj pooblaščene osebe, ki opravlja poslovodno funkcijo.

Generalni direktor pripravlja izhodišča za načrtovanje in financiranje skupnih nalog in vodi njihovo izvajanje.

Generalnega direktorja imenuje Upravni odbor GZS na predlog predsednika GZS za mandatno dobo 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja.



VIII. ORGANIZACIJA STROKOVNEGA DELA

59. člen

Akt o notranji organizaciji

Za izvajanje dejavnosti združenj,  zbornic in skupnih nalog GZS, se strokovno delo organizira v skladu z aktom o notranji organizaciji, ki ga sprejme upravni odbor GZS,  ob upoštevanju  ureditev, določenih v pravilih združenj oz. zbornic.

IX. SPLOŠNI AKTI GZS

60. člen

Pristojnost za sprejem splošnih aktov

Skupščina GZS sprejme statut GZS in njegove spremembe, poslovnik o svojem delu in pravilnik o volitvah organov GZS.

Upravni odbor GZS sprejme poslovnik o svojem delu, pravilnik o notranji organizaciji, pravilnik o finančnem poslovanju GZS in druge splošne akte v skladu s tem statutom.

Druge splošne akte GZS sprejema generalni direktor GZS.

Združenja in zbornice sprejemajo splošne akte v skladu s svojimi pravili.

X. ZASTOPANJE GZS V PRAVNEM PROMETU

61. člen

GZS v pravnem prometu zastopata predsednik GZS in generalni direktor GZS  v skladu z s tem statutom, enotnim pravilnikom o finančnem poslovanju in drugimi akti GZS.

V zadevah iz delovnega področja združenj in zbornic so pooblaščeni za sklepanje posameznih poslov njihovi direktorji v skladu s sklepi njihovih upravnih odborov in v obsegu finančnih sredstev po 33. členu statuta in v skladu s pravilnikom o finančnem poslovanju GZS.

Kadar GZS za potrebe dejavnosti na nacionalni ravni ustanovi pravno osebo, odloča o uresničevanju ustanoviteljskih pravic upravni odbor GZS.

Kadar GZS  za potrebe in za račun združenj ali zbornic ustanovi pravno osebo, odloča o uresničevanju ustanoviteljskih pravic upravni odbor združenja oz. zbornice. 

Upravni odbor združenja ali zbornice lahko v zvezi z ustanovitvijo pravne osebe angažira sredstva iz finančnega načrta združenja oziroma zbornice.

XI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANOV GZS

62. člen

Razvrstitev pravic in obveznosti članov GZS

Pravice članov GZS so zlasti:

 

  • aktivna in pasivna volilna pravica v organe združenj, zbornic, in organe GZS na nacionalni ravni;
  • pravica  dajanje pobud in predlogov za sprejemanje zakonov in drugih predpisov s področja gospodarstva, s katerimi se uveljavlja vpliv gospodarstva;
  • pravica do uporabe storitev združenj, zbornic in GZS na državni ravni ob poravnani članarini;
  • pravica do obveščenosti glede vseh pomembnih vprašanj iz delovanja zbornice;
  • pravica do sodelovanje v strokovnih odborih, projektnih timih in delovnih skupinah strokovnjakov iz gospodarstva za pripravo zborničnih stališč in predlogov;
  • možnost arbitražnega in drugih alternativnih oblik reševanja sporov pred Stalno arbitraži pri GZS v skladu z njenimi lastnimi pravili.

 

Obveznosti članov GZS so:

 

  • spoštovanje statuta in drugih splošnih aktov GZS, združenj in zbornic;
  • aktivno uresničevanje pravic preko organov in drugih teles GZS, združenj in zbornic;
  • redno plačevanje članarine;
  • spoštovanje dobrih poslovnih običajev in zborničnih kodeksov poslovne morale;
  • redno sporočanje o spremembah podatkov o članu.«

 

63. člen

Včlanitev in izstop

Pravne ali fizične osebe iz 1. in 2. odstavka 2. člena tega statuta, ki ob uveljavitvi tega statuta niso člani GZS,  se lahko včlanijo v GZS s pisno pristopno izjavo.

GZS vodi centralni register svojih članov v skladu z aktom o notranji organizaciji.

Za članstvo v tekočem koledarskem letu član prispeva sorazmeren del letne članarine.

Član GZS lahko izstopi iz GZS z dnem 1. januarja v prihodnjem koledarskem letu, če poda pisno izstopno izjavo, ki jo GZS prejme najkasneje do 1. oktobra tekočega leta.

V kolikor se član po izstopu spet včlani v GZS, ob vsakem ponovnem vstopu vplača posebno pristopnino, ki jo določijo  upravni odbori združenj in območnih zbornic in upravni odbor GZS.

Podporni člani sklenejo z GZS posebno pogodbo, katero se dogovorijo način sodelovanja  storitve in članarina. Pred podpisom pogodbe, na podlagi katere se kot podporni člani včlanijo v GZS tuje pravne ali fizične osebe, je potrebno pridobiti stališče zainteresiranega združenja oziroma zbornice.

Članstvo v GZS preneha s prenehanjem gospodarske družbe oz. podjetnika posameznika ali z izstopom.

XII. SREDSTVA ZA DELO GZS

64. člen

Viri sredstev

Sredstva za delo GZS so:

  • članarina GZS;
  • posebna namenska sredstva, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi;
  • plačila za opravljene storitve;
  • sredstva iz državnega proračuna za izvajanje prenesenih javnih nalog;
  • donacije in darila;
  • drugi viri.

65. člen

Določitev višine dela članarine GZS za združenja in zbornice

Združenja in zbornice na podlagi svojega programa dela  na svojih upravnih odborih samostojno določijo del članarine GZS za svoje potrebe.

Članarina za posameznega člana GZS se praviloma določi na osnovi razvrstitve v obračunski razred, z uporabo naslednjih  kriterijev: število zaposlenih, prihodki in sredstva.

66. člen

Določitev višine dela članarine GZS za skupne naloge GZS

O skupnih nalogah GZS iz 9. in 10. člena tega statuta in o enotni višini članarine za skupne naloge odloča UO GZS po predhodni obravnavi na upravnih odborih združenj oz. zbornic.

Skupne naloge so sestavljene iz:

  • skupine nalog, ki so skupne tako za potrebe združenj oziroma zbornic dejavnosti kot za območne zbornice, 
  • skupine nalog za potrebe združenj oziroma zbornic dejavnosti in
  • skupine nalog za potrebe območnih zbornic.

67. člen

Potrditev članarine na skupščini GZS

Na podlagi 15. člena ZGZ skupščina GZS sprejme ugotovitveni sklep o višini članarin po 65. in 66. členu tega statuta.  

68. člen

Pridobivanje dodatnih sredstev

Za opravljanje določenih dodatnih nalog, za katere je zainteresiranih več članov GZS, se lahko na nacionalni ravni ter v združenjih in zbornicah zbirajo na prostovoljni podlagi dodatna sredstva, s katerimi ti deli v celoti avtonomno razpolagajo.

69. člen

Uporaba članarine

S članarino za skupne naloge GZS in za naloge  združenj in zbornic se financirajo:

  • naloge zastopanja interesov članov v postopkih sprejemanja in izvajanja zakonov, strategij in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in gospodarske politike;
  • naloge v socialnem dialogu in druge skupne naloge iz letnega programa GZS;
  • naloge, ki se  izvajajo po letnih programih dela združenj  in zbornic v skladu s pravili  združenj oz. zbornic.

Druge storitve GZS posebej zaračunava.

70. člen

Nadzor nad porabo članarine

Nadzor nad porabo članarine nadzoruje nadzorni odbor in neodvisna revizijska organizacija.

70a. člen

 

Uporaba premoženja GZS

 

GZS uporablja svoje premoženje za namene izvajanja skupnih nalog, nalog združenj oz zbornic dejavnosti in območnih oz. regionalnih zbornic. 

 

Vsaka od organizacijskih enot iz prejšnjega odstavka tega člena uporablja premoženje GZS v skladu s svojimi upravičenji, ki se določijo na naslednji način:

 

-          kot osnova za izračun upravičenj se uporabi stanje deležev upravičenj članov GZS, kot so bili na podlagi Zakona o gospodarskih zbornicah (Ur.l. RS 60/06) določeni za osnovo delitve premoženja nekdanje GZS med reprezentativnimi zbornicami na dan 8.6. 2009;

 

-          deleži upravičenj članov  GZS, ki so bili na dan 8.6. 2009 poleg skupnih nalog člani združenja oz. zbornice dejavnosti in območne oz. regionalne zbornice,  se namenijo za delovanje vseh treh organizacijskih nivojev GZS v naslednjih razmerjih:  

 

                  20 %  za skupne naloge                     

                  40 % za združenje oz. zbornico dejavnosti

                  40 % za območno oz. regionalno zbornico

                  

-          deleži članov  GZS, ki so bili na dan 8.6. 2009 poleg skupnih nalog člani le združenja oz. zbornice dejavnosti ali območne oz. regionalne zbornice, se namenijo za delovanje skupnih nalog in panožne ali območne/regionalne enote v naslednjem razmerju: 

 

                   20 % za skupne naloge  

                   80 % za združenje oz. zbornico dejavnosti ali  za območno oz. regionalno  

                            zbornico

 

Premoženje GZS je nedeljivo.

 

Vsaka organizacijska enota plačuje stroške svojega obratovanja in amortizacijo za prostore, ki jih uporablja v skladu s programom upravljanja premoženja GZS in je sorazmerno svojim deležem upravičenj iz drugega odstavka tega člena udeležena v bremenih in koristih od upravljanja s premoženjem GZS. 

 

S premoženjem GZS upravlja Odbor za upravljanje premoženja GZS, ki ga imenuje Upravni odbor GZS v skladu s Pravilnikom o upravljanju premoženja GZS, ki ga sprejme Upravni odbor GZS.

71.  člen

Računovodstvo in finančno poslovanje

Poslovno leto GZS je koledarsko leto.

GZS vodi računovodstvo po določbah zakona, ki ureja računovodstvo.

Združenja oziroma zbornice imajo notranje podračune, na katerih se evidentirajo vsi njihovi prejemki in izdatki. Podrobnejše določbe o poslovanju združenj oziroma zbornic preko notranjih podračunov se uredijo s pravilnikom o finančnem poslovanju.

XIII. STALNA ARBITRAŽA IN ČASTNO SODIŠČE

72. člen

Stalna arbitraža pri GZS

Stalna arbitraža pri GZS organizira in zagotavlja podporo reševanju domačih sporov in sporov z mednarodnim elementom z arbitražo, posredovanjem in drugimi alternativnimi oblikami reševanja sporov v skladu z lastnimi pravili in drugimi pravili ter postopki, o katerih se stranke dogovorijo ter skrbi za razvoj arbitražnega prava in prakse. Pri poslovanju se kot ime Stalne arbitraže pri GZS uporablja tudi angleško ime Ljubljana Arbitration Centre at the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia (skrajšano ime: Ljubljana Arbitration Centre – LAC).

 

Organa Stalne arbitraže pri GZS sta predsedstvo in sekretariat. Generalnega sekretarja Stalne arbitraže pri GZS imenuje predsednik GZS v soglasju s predsednikom Stalne arbitraže pri GZS.

 

Stalna arbitraža pri GZS je organizirana pri GZS in deluje samostojno in neodvisno. Pogoje za delovanje in uresničevanje nalog Stalne arbitraže pri GZS zagotavlja GZS

 

73. člen

Častno sodišče pri GZS

Pri GZS je Častno sodišče, ki skrbi za razvijanje in uveljavljanje dobrih poslovnih običajev, tako, da daje pobude in sodeluje pri sprejemanju aktov o dobrih poslovnih običajih, obravnava kršitve le-teh in o svojih stališčih in odločitvah obvešča organe GZS.

Do odločitve o organizaciji in načinu in nadaljnjega delovanja Častnega sodišča, to nadaljuje z delom na podlagi Pravilnika o delovanju in organizaciji Častnega sodišča pri GZS in aktov tega organa.

GZS lahko oblikuje kodekse kot priporočila,  ki naj prispevajo k oblikovanju dobrih poslovnih običajev, ki temeljijo na načelih podjetniške etike in dobre poslovne prakse ter spoštovanja zakonitosti na področju gospodarstva.

XIV. NAČIN IN POSTOPEK PRENEHANJA ZBORNICE IN PRENOS PREMOŽENJA

74. člen

GZS preneha z likvidacijo, če tako odločita dve tretjini vseh članov skupščine GZS ali s stečajem.

V sklepu o prenehanju delovanja skupščina določi zbornico, na katero se prenese njeno premoženje.

XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

75. člen

GZS nadaljuje s svojim delom v skladu s tem statutom kot pravna naslednica GZS, ustanovljena po Zakonu o gospodarski zbornici Slovenije.

Skupščina in drugi organi GZS, ki so bili izvoljeni po prejšnjem statutu GZS nadaljujejo z delom do izvolitve novih organov v skladu s tem statutom, vendar najkasneje do izteka njihovega mandata.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha mandat sedanjemu predsedniku GZS in generalnemu sekretarju GZS. Skupščina GZS imenuje začasnega predsednika GZS za obdobje do izvolitve novih organov GZS. Začasni predsednik GZS opravlja svojo funkcijo poklicno pod istimi pogoji kot sedanji predsednik GZS.   

Začasni predsednik GZS predlaga Upravnemu odboru GZS imenovanje začasnega generalnega direktorja GZS za obdobje do izteka roka iz prejšnjega odstavka.  

Dosedanji predsednik GZS in dosedanji generalni sekretar GZS predata posle začasnemu predsedniku GZS in začasnemu generalnemu direktorju GZS.

Člani območnih zbornic in združenj, ki so ustanovljena po dosedanjem statutu, se lahko v skladu  z zakonom o gospodarskih zbornicah preoblikujejo v samostojne gospodarske zbornice.

GZS se bo reorganizirala v zbornico, ki bo sestavljena iz združenj in območnih zbornic, ki bodo kot sestavni deli zbornice predstavljali ekonomsko samostojne dele zbornice in iz združenj in območnih zbornic, ki bodo organizirani kot samostojne pravne osebe. GZS bo na podlagi dvojnega članstva izvajala tudi reprezentativnost za člane tistih zbornic, ki ne bodo dosegale kriterijev reprezentativnosti. Pogoji izvajanja reprezentativnosti bodo urejeni s pogodbo med GZS in posamezno zbornico.  S pogodbo bo urejeno tudi izvajanje skupnih nalog za druge samostojne zbornice oziroma združenja.

V primeru, da bi se članarina za skupne naloge, ki jo na podlagi sklepa upravnega odbora GZS v enotnem znesku poravnajo vsi deli GZS, tudi zbornice z lastno pravno subjektiviteto, povečala za več kot 15% glede na članarino, ki je določena za leto 2007, velja to povečanje za posamezno zbornico z lastno pravno subjektiviteto le, če se tako dogovori z aneksom k pogodbi iz prejšnjega odstavka tega člena.     

GZS hkrati s sprejemom tega statuta poda pobudo za spremembo Zakona o gospodarskih zbornicah, ki bo omogočala ustanavljanje zveze zbornic s ciljem, da le ta postane pravni naslednik zbornice po tem statutu. Združenja in območne zbornice, ki se bodo preoblikovale v gospodarske zbornice kot samostojne pravne osebe, ne bodo zahtevale delitve premoženja GZS in bodo na podlagi dvojnega članstva uresničevale svoje skupne interese tudi v GZS kot krovni zbornici.

Za izvedbo prehodnih določb statuta  skupščina imenuje koordinacijsko telo, ki pripravi zasnovo novega sistema organiziranosti gospodarskih zbornic in spremlja in usklajuje njeno realizacijo. Skupščina GZS lahko podeli koordinacijskemu telesu mandat, da ga po potrebi razširi z drugimi člani koordinacijskega telesa. 

V prehodnem obdobju do razdelitve premoženja GZS po 30 členu ZGZ je od petih članov nadzornega odbora en član predstavnik Vlade RS. 

Začasni predsednik GZS razpiše volitve v organe GZS v skladu s Pravilnikom o volitvah organov GZS najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega statuta.

Člani GZS, ki so bili na dan uveljavitve tega statuta organizirani v določenem združenju in  zbornici, se zaradi izvedbe volitev najkasneje v treh mesecih izjasnijo, če želijo biti znotraj GZS še naprej tako povezani ali pa se želijo drugače organizirati v oblikah iz 13. do 17. člena tega statuta. Če se član GZS ne izjasni drugače, se šteje, da soglaša s svojim obstoječim članstvom v združenju in območni zbornici. Na podlagi odgovorov skupščina GZS postopa v skladu s 25. členom tega statuta.  

Na podlagi prejšnjega odstavka tega člena sprejme skupščina, v skladu z 38. členom tega statuta, sklep o razdelitvi predstavniških mest v skupščini GZS. 

Glede izstopanja članov iz GZS v letu 2007 začne 4. odstavek 63. člena veljati s 1. decembrom 2007. V navedenem prehodnem obdobju je član GZS dolžan poravnati članarino za mesec, v katerem je izstopil iz GZS, razen če je s pravili posameznega združenja oz. zbornice drugače določeno.

Mandat direktorjev združenj in zbornic preneha s konstituiranjem novih upravnih odborov združenj in območnih zbornic, ki jih lahko ponovno imenujejo za nov mandat.   

76. člen

Določitev začasnih članarin

V primeru, če upravni odbori združenj oziroma zbornic ob prehodu na nov sistem financiranja ne sprejmejo programskih in finančnih odločitev po 65. in 66. členu tega statuta, ki so potrebne za nadaljevanje poslovanja GZS po uveljavitvi tega statuta, lahko o tem sprejme skupščina GZS začasni sklep za obdobje največ treh mesecev.

77. člen

Ta statut stopi v veljavo z dnem objave na spletnih straneh GZS, uporablja pa se od 24. novembra 2006 dalje. Z dnem pričetka uporabe tega statuta preneha veljati statut GZS (prečiščeno besedilo z dne 16.12.2002).

Splošni akti GZS se uskladijo s tem statutom v treh mesecih  po uveljavitvi statuta. Do uskladitve se uporabljajo določbe splošnih aktov, ki veljajo na dan uveljavitve tega statuta, če niso v nasprotju z zakonom in statutom.