POSLOVANJE GOSPODARSTVA SEVERNE PRIMORSKE 2015
Rezultati gospodarstva za leto 2015 navdajajo z optimizmom. V letu 2015 se je neto dobiček povečal za več kot tretjino, za 37 odstotkov, tako da znaša neto dobiček v vseh prihodkih kar pet odstotkov. To je največ v zadnjih desetih letih. Tudi vsi drugi pomembnejši kazalci gospodarjenja, finančne stabilnosti in likvidnosti so se izboljšali in kažejo najvišje vrednosti v zadnjih petih letih. Izboljšala se je tudi plačilna disciplina. Izboljšanje gre pripisati predvsem povečanim prihodkom od izvoza, ki so se na ravni regije povečali za osem odstotkov. Prodaja na domačem trgu je ostala nespremenjena.
Postavke poslovnega izida
za Goriško regijo
(zneski v tisoč EUR)
|
Gospodarske družbe
|
2015
|
Indeks*
2015
2014
|
Število subjektov
|
3.111
|
102
|
Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur)
|
23.001
|
102
|
Prihodki
|
3.470.570
|
105
|
Prihodki na tujem trgu
|
1.408.336
|
108
|
Odhodki
|
3.274.358
|
104
|
Neto dodana vrednost
|
915.059
|
105
|
Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR
|
39.783
|
103
|
Neto čisti dobiček
|
171.931
|
137
|
Povprečna plača na zaposlenega, v EUR
|
1.473
|
101
|
* Podatki za leto 2014 iz letnih poročil, predloženih za leto 2014.
Vir: 1 AJPES, 2016
Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička/izgube v skupnih prihodkih v zadnjih desetih letih:
Vir: 2 AJPES, 2016
Največ dobička so ustvarile družbe na področju predelovalne dejavnosti. Dobiček se je glede na predhodno leto povečal za kar 45 odstotkov. Gre predvsem za izdelke za motorna vozila in proizvodnjo električnih naprav.
Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih 2015 in 2014
Vir: 3 AJPES, 2016
Blagovni izvoz regije je že drugo leto večji kot je bil v predkriznem letu 2008. Lani je izvoz na ravni regije znašal 11,9 odstotkov več kot v letu 2008. K temu je največ prispevala predelovalna industrija.
Vir: 4 ANALITIKA GZS, 2016
Med najboljšimi izvoznimi partnericami goriške regije so Italija, Nemčija in Francija. Med top uvoznimi partnericami pa na prvem in drugem mestu prav tako Italija in Nemčija, na tretjem pa Avstrija. Smo izvozno usmerjena regija, za 1,399 več izvozimo kot uvozimo.
Vir: 5 ANALITIKA GZS, 2016
Vir: 6 ANALITIKA GZS, 2016
Tudi na področju turizma so gibanja spodbudna. V regiji se je v letu 2015 povečalo število namestitev oziroma kapacitet in obiskov gostov. Zelo se je povečalo število domačih gostov, povečuje pa se tudi število nočitev.
Vir: 7 ANALITIKA GZS, 2016
ZAPOSLENOST
Stopnja brezposelnosti, ki je v goriški regiji 10,3 odstotna in je nižja od slovenskega povprečja in že nekaj časa pada. Konec aprila 2016 je bilo na Goriškem 4453 registriranih brezposelnih oseb.
Glede na lanski april je bil padec registrirane brezposelnosti na Goriškem največji v Sloveniji, in sicer 13,4-odstoten (v Sloveniji za 8,2 % manj).
Število zaposlitev je v letošnjem letu porastlo. V prvih štirih mesecih se je zaposlilo 1378 brezposelnih oseb, kar je kar za 19,4 % več kot v enakem obdobju lani. Kar tri mesec zapored je bil priliv v brezposelnost manjši od števila zaposlitev.
Graf: 1 Gibanje števila prijav v brezposelnost in števila odjav zaradi zaposlitve od aprila 2014 do aprila 2016
Vir: 8 ZRSZ OS Nova Gorica, 2016
Delež visoko izobraženih brezposelnih je na Goriškem višji od državnega povprečja. Gre predvsem za družboslovne profile. Trg pa potrebuje strojne inženirje, elektrotehnike, razvijalce programske opreme, analitike, komercialiste, finančnike. Sicer pa imajo delodajalci največ težav pri iskanju delavcev za poklice varilec, voznik tovornjaka v mednarodnem transportu, operater na CNC stroju, orodjar, strugar, zidar…
KAKŠNA SO GOSPODARSKA PRIČAKOVANJA ZA LETO 2016 NA SEVERNEM PRIMORSKEM
Na podlagi analize ankete Gospodarska pričakovanja 2016-2017, ki jo vsako leto izvaja GZS (Analitika GZS) izhaja, da so podjetja iz severne Primorske pozitivno razpoložena, podobno kot tista iz celotne Slovenije, saj jih:
• polovica pričakuje rast prodaje nad 5 % (od tega 40 % med 5 in 20 % in 12 % rast nad 20 %)
• rast prodaje na tujem trgu pričakuje 38 % podjetij, kar je nekoliko manj kot v povprečju v Sloveniji (45 % podjetij); na domačem trgu rast pričakuje 40 % podjetij, kar je več od povprečja v Sloveniji (32 %)
• EBITDA[1] naj bi močneje porasla v 29 % podjetij (Slovenija: 40 % podjetij), upadla naj bi le pri 4 % podjetij (Slovenija: 8 %). V Goriški regiji je tako večji delež družb, kjer naj bi EBITDA ostala na ravni +/- 5 %.
• Neto dobiček naj bi porasel v 36 % družb, v Sloveniji pri 44 %; polovica (56 %) jih pričakuje podobno raven neto dobička (+/- 5 %).
• Družbe iz Goriške bodo v večji meri povečevala zaloge (19 % podjetij; v Sloveniji: 14 %)
• Investicije bodo na Goriškem precej večje (62 % družb, v Sloveniji: 40 %), in sicer predvsem v opredmetena sredstva (58 % podjetij). Investicije v neopredmetena sredstva se bodo povečala podobno kot v Sloveniji (18 % podjetij).
Vir: Analitika GZS
ARHIV PODJETNIŠKE INFORMACIJE
V januarju 2016 smo pričeli z objavo naših novic v mesečniku Goriška.
Poleg tega GZS OZ za severno Primorsko svoje člane obvešča o vseh aktivnostih po e-pošti. Če želite prejemat naša sporočila, povabila in druga obvestila, sporočite to na: oz.sev-primorska@gzs.si.
Vabljeni k ogledu in spremljanju vseh informacij!
GORIŠKA maj 2016
GORIŠKA april 2016
GORIŠKA marec 2016
GORIŠKA februar 2016
GORIŠKA januar 2016
Arhiv
Podjetniske informacije st. 01 januar - februar 2015.pdf
Podjetniske informacije MAREC 2015.pdf
Podjetniske informacije MAJ_JUNIJ 2015.pdf
Podjetniske informacije SEPTEMBER_OKTOBER 2015.pdf
IZVOZNA NARAVNANOST REGIJE (2014)
Izvoz in uvoz sta v zadnjem četrtletju lanskega leta dosegla izjemen pospešek. Tako so družbe v letu 2014 z izvoznimi prihodki skupaj realizirale slabih 40 % vseh prihodkov.
- 29,8 % na trgih EU
- 9,6 % na trgih izven EU.
V letu 2014 smo končno dosegli in presegli raven izvoza blaga, ki je vse ob nastopu krize stagniral:
- leta 2008 = 1.100.591.000 EUR
- leta 2014 = 1.144.438.000 EUR
Regija je zadnjih 10 let ustvarila višji delež prihodkov iz naslova izvoza kot Slovenija:
- regija 39,4 %
- Slovenija 35,3 %
V letu 2014 smo uvozili za 848.522.000 mio EUR blaga. Pokritost izvoza z uvozom je velika in je prisotna že vrsto let.
ITALIJA
|
234,1 mio
|
ITALIJA
|
220,5 mio
|
NEMČIJA
|
214,1 mio
|
NEMČIJA
|
219,3 mio
|
FRANCIJA
|
55,9, mio
|
FRANCIJA
|
67,0 mio
|
BiH
|
42,4 mio
|
BiH
|
44,8 mio
|
VELIKA BRITANIJA
|
38,5 mio
|
ZDA
|
42,2 mio
|
Italija predstavlja največji delež v celotnem izvozu regije. Zmanjšuje pa se obseg izvoza s Francijo, BiH, Hrvaško, ZDA ter Rusko federacijo. Kitajska in Turčija postajata pomembna partnerja. Prav tako Mehika, in Brazilija.
Nekatera podjetja v regiji, ki poslujejo z Rusijo, so močno občutila upad rublja, saj svoje izdelke prodajajo v evrih in so ti lahko tudi do trikrat dražji kot pri ruskih konkurentih. Prav tako se srečujejo tudi z vse večjimi težavami zaradi plačilne nediscipline ruskih partnerjev, kar je tudi razlog, da pogosto zahtevajo avans plačila. Po drugi strani pa so se spet začele določene ruske investicije, ki so bile v preteklosti zamrznjene.
Ob tem je treba poudariti, da je okrevanje proizvodnje in izvoza visoko in srednje visokih tehnološko zahtevnih panog, ki so tudi bolj izvozno usmerjene, hitrejše od okrevanja nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so bolj odvisne od domačega povpraševanja.
Izvoz se je povečal predvsem, zaradi rasti prodaje v države EU, kar je razvidno tudi iz tabele, saj so tri najboljše partnerice regije prav iz EU.
KAKŠNA SO PRIČAKOVANJA V LETOŠNJEM LETU?
GZS po zadnji anketi med podjetji ugotavlja, da glavnina podjetij pričakuje rast prodaje, predvsem na tujih trgih, medtem ko na domačem trgu ne pričakujejo bistvenih sprememb.
Družbe iz predelovalnih dejavnostih, teh je v regiji tudi največ, prekašajo ostale, optimizem je visok, 60 % pričakujejo višje povpraševanje.
Prav tako iz storitvenih pričakujejo višje prodajne prihodke iz tujine – 50,8 %. Podjetja, ki pričakujejo padec prodaje na tujih trgih so se skrčila iz 5,1 % na 3,3 %.
Podjetja naj bi beležila nadaljevanje rasti dobičkonosnosti, večje bo zaposlovanje. Med glavnimi ovirami pri poslovanju podjetja omenjajo administrativna bremena, ki jim sledi šibko domače povpraševanje, in sicer bistveno bolj kot dostop do financ.
GZS opozarja, da je treba čas gospodarske rasti izkoristiti za nadaljevanje in pospešitev strukturnih reform - pokojninske reforme in reforme zdravstvenega sistema, pospešiti je treba prestrukturiranje gospodarstva.