POSLOVANJE GOSPODARSTVA SEVERNE PRIMORSKE 2016

Rezultati gospodarstva severne Primorske za leto 2016 še naprej navdajajo z optimizmom. V letu 2016 se je neto dobiček povečal za 69 mio EUR ali za 39 odstotkov, tako da znaša neto dobiček v vseh prihodkih regije kar 6,8 odstotkov. To je največ v zadnjih desetih letih kot tudi najvišji izkazani delež v primerjavi z gospodarstvi ostalih slovenskih regij v letu 2016. Tudi vsi drugi pomembnejši kazalci gospodarnosti, financiranja, produktivnosti in dohodkovnosti so se izboljšali in kažejo najvišje vrednosti v zadnjih petih letih. Izboljšala se je tudi plačilna disciplina. Izboljšanje gre pripisati predvsem povečanim prihodkom od izvoza, ki so se na ravni regije povečali za 7 odstotkov. Prodaja na domačem trgu se je povečala za 2 odstotka.

Preglednica 1 Postavke poslovnega izida za Goriško regijo 2016

Postavke poslovnega izida

za Goriško regijo

(zneski v tisoč EUR)

Gospodarske družbe

 

2016

Indeks
2016
2015

Število subjektov

3.168

102

Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur)

23.799

104

Prihodki

3.609.951

104

Prihodki na tujem trgu

1.510.996

107

Odhodki

3.339.787

103

Neto dodana vrednost

977.588

107

Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR

41.077

102

Neto čisti dobiček

244.204

139

 Vir: 1 AJPES, 2017

Graf 1 Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička/izgube v skupnih prihodkih v zadnjih desetih letih 

Vir: 2 AJPES, 2017


Največ neto čistega dobička so ustvarile družbe na področju predelovalnih dejavnosti, ki so poleg družb s področja finančnih dejavnosti, trgovine ter oskrbe z električno energijo, plinom in paro, največ prispevale k njegovemu porastu glede na leto 2015. Neto čisti dobiček v predelovalnih dejavnosti se je glede na predhodno leto povečal za 20 odstotkov. Gre predvsem za izdelke za motorna vozila in proizvodnjo električnih naprav.

Preglednica 2 Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih 2016 in 2015

PODROČJA DEJAVNOSTI*
(zneski v tisoč EUR)

NETO ČISTI
DOBIČEK/IZGUBA

leto 2016
znesek

leto 2015
znesek

2016

2015

C Predelovalne dejavnosti

105.211

87.408

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro

18.945

14.757

F Gradbeništvo

6.876

5.795

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil

21.479

17.399

H Promet in skladiščenje

11.254

9.502

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

4.726

3.589

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti

27.537

-2.892

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

36.146

33.568

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

6.731

8.549

  Vir:  3 AJPES, 2017

Graf 2 Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih  2016 in 2015 v deležih

Vir:  4 AJPES, 2017

Najvišji neto čisti poslovni izid so ustvarile družbe v občini Idrija (85,3 mil EUR), sledijo jim družbe v Mestni občini Nova Gorica (47,2 mil EUR) in Šempetra-Vrtojbe (30,2 mil EUR).

Preglednica 3 Primerjava kazalnikov produktivnosti in dohodkovnosti gospodarstva regije in Slovenije v letu 2016 

 

Regija

Indeks

Slovenija

Indeks

Slovenija (indeks ravni)

 

2016/2015

2016/2015

Prihodki / zaposlenega

151.687EUR

101

184.164 EUR

100

82

Neto dodana vrednost / zaposlenega

41.078 EUR

103

42.094 EUR

102

98

Neto čisti dobiček / zaposlenega

10.261 EUR

137[1]

6.936 EUR

188

148

Povprečna mesečna plača / zaposlenega

1.504 EUR

102

1.536 EUR

102

98

Povprečna mesečna plača / zaposlenega

1.504 EUR

102

1.536 EUR

102

98

Vir:  5 AJPES, 2017

Povprečna plača na zaposlenega je znašala 1.504 EUR, kar je še vedno za 2 odsotni točki manj kot je le ta v Republiki Sloveniji. V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo zabeležili 1,6-odstotna nominalna rast plač v regiji. Najvišje plače so na področju drugih raznovrtnih poslovnih dejavnosti, v prometu  in finančnih dejavnostih.

TURIZEM

Tudi rezultati na področju turizma so spodbudni. V letu 2016 smo zabeležili 4,7 odstotno povečanje zmogljivosti ležišč in že drugo zaporedno leto za več kot 10-odstotna rast števila  prihodov turistov, tako domačih kot tujih. Število prenočitev se je povečalo za 12 odstotkov, prav tako se je podaljšal povprečni čas bivanja turista v regiji.

Preglednica 4 Rezultati na področju turizma v regiji 

Število sob

Zmogljivosti - ležišča - SKUPAJ

Prihodi turistov - SKUPAJ

Prihodi turistov - domači

Prihodi turistov - tuji

Prenočitve turistov - SKUPAJ

Prenočitve turistov - domači

Prenočitve turistov - tuji

Skupaj 2015

32.497

94.829

285.474

66.168

219.306

618.969

143.461

475.508

Skupaj 2016

34.012

98.444

314.476

73.514

240.962

694.550

159.855

534.695

Indeks 2015/16

104,7

103,8

110,2

111,1

109,9

112,2

111,4

112,4

Vir:  6 Analitika GZS, 2017

Slika 1 Zmogljivosti ležišč, prihodi turistov in prenočitve v regiji

 

Vir:  7 Analitika GZS, 2017

ZAPOSLENOST

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Nova Gorica je bilo februarju 2017 v regiji 44.946 delovno aktivnih prebivalcev (po lokacijidelovnega mesta), kar je za 1.730 oseb oz. 4,0 odstotkov več kot februarja 2016 (v Sloveniji za 3,0 % več)[1].

Stopnja registrirane brezposelnosti je februarja 2017 znašala 8,1 odstotka (v Sloveniji 10,9 %). V primerjavi s februarjem 2016 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,9 odstotne točke (v Sloveniji znižala za 1,7 odstotne točke)[2].

Konec aprila 2016 je bilo v regiji 3.629 registriranih brezposelnih oseb, kar je 824 oseb oz. 18,5 odstotka manj kot aprila 2016 (v Sloveniji 13,6 % manj).

Graf: 3 Gibanje števila brezposelnih na Območni službi Nova Gorica, 2003 - 2017


[1] Vir: SURS

 

Vir: ZRSZ OS Nova Gorica, 2017

Delež visoko izobraženih brezposelnih je v regiji višji od državnega povprečja. Gre predvsem za družboslovne profile. Delodajalci imajo največ težav pri iskanju delavcev za poklice strojni inženir, inženir elektrotehnike, razvijalec programske opreme, komercialiste, voznike tovornjakov v mednarodnem transportu, delavce v gostinstvu, zdravstvu, operater na CNC stroju, orodjar, strugar, zidar…

V letošnjem letu so delodajalci iz goriške regije največ povpraševali po poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, čistilci, strežniki  ipd., kuharji, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, upravljavci strojev za proizvodnjo prehrambnih izdelkov, kuhinjski pomočniki, strugarji, inženirji strojništva,  skladiščniki, komercialni zastopniki za prodajo… 

 [2] Isti vir 

 

BLAGOVNA MENJAVA SEVERNE PRIMORSKE 2016

 Gospodarstvo severnoprimorske regije je izrazito izvozno usmerjeno, vrednost blagovnega izvoza je v preteklem letu znašala 1.297 mil EUR in je presegla za 340 mil EUR vrednost blagovnega uvoza.

Blagovni izvoz regije je že tretje leto zapored večji kot je bil v letu 2008, kar je spodbudno. V letu 2016 je blagovni izvoz na ravni regije presegel kar za 18 odstotkov vrednost iz leta 2008. Tudi vrednost uvoženega blaga se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 7 odstotkov.

Preglednica 1 Blagovna menjava regije 2007-2016

IZVOZ BLAGA

UVOZ BLAGA

LETO

Vrednost v 000 EUR

Stopnja rasti v %

Delež v % /SLO=100%)

Vrednost v 000 EUR

Stopnja rasti v %

Delež v % /SLO=100%)

2007

1.050.105

15,1

5,3

915.015

27,3

4,3

2008

1.100.591

4,8

5,5

896.814

-2,0

3,9

2009

821.154

-25,4

5,0

663.310

-26,0

3,8

2010

1.006.699

22,6

5,4

821.762

23,9

4,1

2011

1.103.066

9,6

5,3

905.817

10,2

4,0

2012

1.068.444

-3,1

5,1

803.204

-11,3

3,6

2013

1.076.168

0,7

5,0

770.269

-4,1

3,5

2014

1.144.548

6,4

5,0

849.920

10,3

3,8

2015

1.231.771

7,6

5,1

880.183

3,6

3,8

2016

1.297.928

5,4

5,2

956.797

8,6

4,0

Vir:  1 Analitika GZS, 2017

V januarju 2017 se je rast blagovnega izvoza še pospešila, vendar je bila nekoliko nižja kot na ravni Slovenije. Del rasti v mesecu januarju je gotovo tudi posledica večjega števila delovnih dni v tem mesecu.

V prvem mesecu letošnjega leta smo zabeležili za 11 odstotkov povečanje vrednosti uvoza blaga glede na enako obdobje v letu 2016. Izrazito povečanje je gotovo tudi odraz rasti domače in investicijske potrošnje.

Že vrsto let je za gospodarstvo v regiji največja izvozna partnerica Italija, v katero izvozimo več kot petino celotne vrednosti blagovnega izvoza. Dobro petino vrednosti blaga izvozimo v Nemčijo. Naša tretja partnerica je s precejšnjo razliko Hrvaška, v katero izvozimo manj kot desetino celotne vrednosti blaga. Na lestvici prvih deset izvoznih partneric so poleg že navedenih še: Francija, Bosna in Hercegovina, Poljska, Madžarska, Velika Britanija, Združene države Amerike in Avstrija. 

Slika 1 TOP 3 izvozne partnerice 2016 

Vir:  2 Analitika GZS, 2017

Na strani blagovnega uvoza je ponovno na vrhu Italija, iz katere uvozimo več kot tretjino celotne vrednosti blagovnega uvoza regije. Dobrih 15 odstotkov vrednosti blaga uvozimo iz Nemčije. Na tretjem mestu je s precejšnjo razliko Avstrija, iz katere uvozimo dobrih 7 odstotkov celotne vrednosti blaga. Na lestvici prvih deset uvoznih partneric so poleg že navedenih držav še: Bosna in Hercegovina, Kitajska, Hrvaška, Poljska, Nizozemska, Belgija in Madžarska.

Slika 1 TOP 3 uvozne partnerice 2016 

  

Vir:  3 Analitika GZS, 2017


 

[1] * primerjava neto čistega dobička na zaposlenega iz letnih poročil predloženih za leto 2016 v primerjavi s podatkom za tekoče leto iz letnih poročil predloženih za leto 2015. 

 

 

POSLOVANJE GOSPODARSTVA SEVERNE PRIMORSKE 2015

Rezultati gospodarstva za leto 2015 navdajajo z optimizmom. V letu 2015 se je neto dobiček povečal za več kot tretjino, za 37 odstotkov, tako da znaša neto dobiček v vseh prihodkih kar pet odstotkov. To je največ v zadnjih desetih letih. Tudi vsi drugi pomembnejši kazalci gospodarjenja, finančne stabilnosti in likvidnosti so se izboljšali in kažejo najvišje vrednosti v zadnjih petih letih. Izboljšala se je tudi plačilna disciplina. Izboljšanje gre pripisati predvsem povečanim prihodkom od izvoza, ki so se na ravni regije povečali za osem odstotkov. Prodaja na domačem trgu je ostala nespremenjena.                                                                                           

Postavke poslovnega izida

za Goriško regijo

(zneski v tisoč EUR)

Gospodarske družbe

 

2015

Indeks*
2015
2014

 

 

Število subjektov

3.111

102

 

 

Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur)

23.001

102

 

 

Prihodki

3.470.570

105

 

 

Prihodki na tujem trgu

1.408.336

108

 

 

Odhodki

3.274.358

104

 

 

Neto dodana vrednost

915.059

105

 

 

Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR

39.783

103

 

 

Neto čisti dobiček

171.931

137

 

 

Povprečna plača na zaposlenega, v EUR

1.473

101

 

 

* Podatki za leto 2014 iz letnih poročil, predloženih za leto 2014.

Vir:  1 AJPES, 2016

Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička/izgube v skupnih prihodkih v zadnjih desetih letih:

Vir:  2 AJPES, 2016

Največ dobička so ustvarile družbe na področju predelovalne dejavnosti. Dobiček se je glede na predhodno leto povečal za kar 45 odstotkov. Gre predvsem za izdelke za motorna vozila in proizvodnjo električnih naprav.

Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih  2015 in 2014

Vir:  3 AJPES, 2016

Blagovni izvoz regije je že drugo leto večji kot je bil v predkriznem letu 2008. Lani je izvoz na ravni regije znašal 11,9 odstotkov več kot v letu 2008. K temu je največ prispevala predelovalna industrija.

Vir:  4 ANALITIKA GZS, 2016

Med najboljšimi izvoznimi partnericami goriške regije so Italija, Nemčija in Francija. Med top uvoznimi partnericami pa na prvem in drugem mestu prav tako Italija in Nemčija, na tretjem pa Avstrija. Smo izvozno usmerjena regija,  za 1,399 več izvozimo kot uvozimo.

Vir:  5 ANALITIKA GZS, 2016

Vir:  6 ANALITIKA GZS, 2016

Tudi na področju turizma so gibanja spodbudna. V regiji se je v letu 2015 povečalo število namestitev oziroma kapacitet in obiskov gostov. Zelo se je povečalo število domačih gostov, povečuje pa se tudi število nočitev.

Vir:  7 ANALITIKA GZS, 2016

ZAPOSLENOST

Stopnja brezposelnosti, ki je v goriški regiji 10,3 odstotna in je nižja od slovenskega povprečja in že nekaj časa pada. Konec aprila 2016 je bilo na Goriškem 4453 registriranih brezposelnih oseb.

Glede na lanski april  je bil padec registrirane brezposelnosti na Goriškem največji v Sloveniji, in sicer 13,4-odstoten (v Sloveniji za 8,2 % manj).

Število zaposlitev je v letošnjem letu porastlo. V prvih štirih mesecih se je zaposlilo 1378 brezposelnih oseb, kar je kar za 19,4 % več kot v enakem obdobju lani. Kar tri mesec zapored je bil priliv v brezposelnost manjši od števila zaposlitev.

Graf: 1 Gibanje števila prijav v brezposelnost in števila odjav zaradi zaposlitve od aprila 2014 do aprila 2016

Vir:  8 ZRSZ OS Nova Gorica, 2016

Delež visoko izobraženih brezposelnih je na Goriškem višji od državnega povprečja. Gre predvsem za družboslovne profile. Trg pa potrebuje strojne inženirje, elektrotehnike, razvijalce programske opreme, analitike, komercialiste, finančnike. Sicer pa imajo delodajalci največ težav pri iskanju delavcev za poklice varilec, voznik tovornjaka v mednarodnem transportu, operater na CNC stroju, orodjar, strugar, zidar…

KAKŠNA SO GOSPODARSKA PRIČAKOVANJA ZA LETO 2016 NA SEVERNEM PRIMORSKEM

 

Na podlagi  analize ankete Gospodarska pričakovanja 2016-2017, ki jo vsako leto izvaja GZS (Analitika GZS) izhaja, da so podjetja iz severne Primorske pozitivno razpoložena, podobno kot tista iz celotne Slovenije, saj jih:

     polovica pričakuje rast prodaje nad 5 % (od tega 40 % med  5 in 20 % in 12 % rast nad 20 %)

     rast prodaje na tujem trgu pričakuje 38 % podjetij, kar je nekoliko manj kot v povprečju v Sloveniji (45 % podjetij); na domačem trgu rast pričakuje 40 % podjetij, kar je več od povprečja v Sloveniji (32 %)

     EBITDA[1] naj bi močneje porasla v 29 % podjetij (Slovenija: 40 % podjetij), upadla naj bi le pri 4 % podjetij (Slovenija: 8 %). V Goriški regiji je tako večji delež družb, kjer naj bi EBITDA ostala na ravni +/- 5 %.

     Neto dobiček naj bi porasel v 36 % družb, v Sloveniji pri 44 %;  polovica (56 %) jih pričakuje podobno raven neto dobička (+/- 5 %).

     Družbe iz Goriške bodo v večji meri povečevala zaloge (19 % podjetij; v Sloveniji: 14 %)

     Investicije bodo na Goriškem precej večje (62 % družb, v Sloveniji: 40 %), in sicer predvsem v opredmetena sredstva (58 % podjetij). Investicije v neopredmetena sredstva se bodo povečala podobno kot v Sloveniji (18 % podjetij).



Vir: Analitika GZS