Gvinejo Bisau je predstavil Inacio Bintchende, ki ga je življenjska pot pripeljala v Slovenijo kot študenta gozdarstva. Država je znana po bogatih tropskih gozdovih, ki obsegajo kar dve tretjini njene površine. Afriški poslovnež je ostal v Sloveniji in danes uspešno posluje s svojo domovino ter okoliškimi državami. Gvineja Bisau, ki ima 1,6 milijona prebivalcev, je velika za poldrugo Slovenijo in je pretežno kmetijsko usmerjena. Sodi med tri največje svetovne izvoznike različnih vrst oreščkov in palmovega olja. Kot področje, ki je trenutno zelo zanimivo za tuja vlagatelje in ustanavljanje mešanih družb, je Bintchende omenil ribolov.
Ta je namreč v velikem porastu, saj država nudi koncesije – tudi podjetjem iz EU. Poleg modernizacije storitvenih dejavnosti, kjer so velike potrebe po IKT izdelkih in storitvah, ter zdravstva, kjer kupujejo opremo in izdelke, povezane s to panogo, je Gvineja Bisau država, kjer cveti področje turizma. S tem je povezana tudi izgradnja infrastrukture in novih objektov, ki so v mnogih primerih financirani s strani Afriške banke za razvoj. Področje oskrbe z elektriko je zaenkrat problematično, saj država nima ustreznih lastnih virov, se pa vedno bolj uveljavlja proizvodnja sončne energije in biomase.
Gvineja Bisau je, kot je povedal Bintchende, primerna za tista podjetja, ki se prvič podajajo na afriški trg, saj je dokaj lahko obvladljiva in dostopna. Preko svojih pristanišč in letalskih povezav predstavlja dobro odskočno desko ne samo za lokalni trg, ampak tudi za širšo regijo držav, povezanih v Ekonomsko skupnost šestnajstih zahodnoafriških držav (ECOWAS), ki skupaj predstavljajo več kot 300-milijonski trg.
Poslovanje z Gvinejo je predstavil Seku Ture. Po njegovem mnenju naj bi bila država primerna za poslovanje tistih slovenskih podjetij, ki že imajo nekoliko več izkušenj oziroma si upajo več. Morda tudi zato, ker je država bogata z naravnimi rudnimi bogastvi, ki pa so skoraj brez izjeme v rokah velikih tujih družb iz Rusije, Kitajske, Indije, Francije itd. V Gvineji so bogata nahajališča kositra, in po nekaterih ocenah bi naj bilo tam četrtino vseh svetovnih zalog kositra. Tako Gvineja letno izvozi 25 milijard ton kositra, 750 milijonov ton železove rude, 1.000 ton zlata, znana pa je tudi po bogatih nahajališčih diamantov.
Skupaj izvoz surovin predstavlja kar štiri petine celotnega izvoza države. Poslovne priložnosti se kažejo na področjih izgradnje in modernizacije infrastrukture, storitvenih dejavnosti, pa tudi na področju kmetijstva in turizma. Država ima tudi skoraj neomejene možnosti na področju energetike. V času nekdanje Jugoslavije je bila le-ta v Gvineji pomemben partner pri izgradnji hidrocentral na reki Niger. Žal je današnja slika gospodarske povezanosti držav precej drugačna.
Gambija je po geografski površini najmanjša država v Zahodni Afriki, je pa s svojim 1,8-milijonskim trgom znana predvsem po svojih storitvenih dejavnostih. Le-te prispevajo kar dve tretjini k BDP-ju države. Po mnenju Mihaela Kačiča, ki že uspešno posluje s z zahodnoafriškimi trgi, obstajajo možnosti za poslovanje na področju turizma, ki ga država načrtno vzpodbuja, gradbeništva in z njim povezanimi dobavami opreme, materialov in logistiko, predvsem pa trgovine, saj je Gambija že od nekdaj znana kot država trgovcev in posrednikov v Ekonomski skupnosti zahodnoafriških držav. Za razliko od ostalih omenjenih držav se Gambija razlikuje po zelo razvitem IKT področju storitev – dostop do interneta je po celi državi brezplačen, celotno področje države je pokrito z najnovejšo 4G mobilno telefonijo. Glavno mesto Banjul s skoraj pol milijona prebivalcev in pristaniščem, ki postaja glavna vstopna in izstopna točka blaga, postaja močno logistično, trgovinsko, bančno in posredniško središče za zahodnoafriške trge.
Tudi zaradi navedenih dejstev so se vsi udeleženci poslovnega srečanja strinjali, da bi trgi Zahodne Afrike lahko predstavljali zanimiv izziv in poslovno priložnost za slovenska podjetja, morda tudi v obliki ustanavljanja poslovnega konzorcija oziroma interesne skupine.