V organizaciji Javne agencije SPIRIT, Ministrstva za zunanje zadeve, Gospodarske zbornice Kosova in GZS smo izvedli obisk poslovne delegacije slovenskih podjetij na Kosovo. Delegacija je bila organizirana ob priložnosti uradnega obiska podpredsednika vlade in zunanjega ministra Slovenije Karla Erjavca na Kosovu in prvega zasedanja mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Kosovim.

Enodnevni obisk 18 slovenskih podjetij na Kosovu je zbudil veliko pozornost lokalne poslovne javnosti, saj se je poslovnega dogodka s poudarkom na bilateralnih poslovnih srečanjih udeležilo skoraj 200 kosovskih podjetnikov. Slovenska delegacija ki sicer ni bila sektorsko fokusirana je nagovarjala poslovne priložnosti iz področij ekologije, energetike, javne infrastrukture, IT, industrijske opreme in poslovnega ter strokovnega usposabljanja. Prisotne sta nagovorila tudi oba zunanja ministra, Karl Erjavec in Behgjet Pacolli.

Kosovo je sicer šele trideseti največji izvozni trg Slovenije z relativno stagnantmnim izvozom med 90 in 100 milijoni blagovnega izvoza letno. V izvozu prevladujejo zdravila, osebni avtomobili, gospodinjski aparati in prehrambni izdelki (mleko in mlečni izdelki, mesni izdelki, perutnina). Uvoz iz Kosova je skromen in že leta ostaja na dobrem milijonu evrov s prevladujočim uvozom lesene embalaže in surovih kož. Slovenija zavzema peto mesto med največjimi uvoznimi partnericami Kosova. Zelo opazna pa je prisotnost slovenskih investitorjev. Najbolj je v kosovsko gospodarsko strukturo vpleten slovenski bančni in finančni sektor (NLB, Sava Re, Skupina Prva) in pa seveda Telekom z glavnim kosovskim mobilnim operaterjem IPKO. Ta sploh šteje za največjo slovensko investicijo v tujini, ki zaposluje tudi veliko lokalne delovne sile. Neuradne navedbe o vrednosti investicije za polovico presegajo celotne statistično zajete investicije Slovenije, ki jih Banka Slovenije meri v višini 200 milijonov evrov. Statistika naših izhodnih investicij na Kosovo je dvoumna, ker so se do leta te 2015 vodile pod Srbijo.

Zanimive priložnosti na Kosovu ostajajo na trgovskem področju, saj slovenske blagovne znamke ostajajo pojem kvalitete in zanesljivosti pa tudi »emotivna« vez med Kosovim in Slovenijo je relativno močna. Od 37.000 kosovskih podjetij se jih skoraj polovico ukvarja samo s trgovanjem. Velike so priložnosti na področju okoljskih in energetskih projektov, ki pa so povezane s problemom financiranja (pre)velikih projektov, zato nekatera slovenska podjetja razvijajo modele »mini okoljskih« projektov v sodelovanju s slovenskimi in tujimi organizacijami, ki financirajo razvojne  projekte na Kosovu. Nove priložnosti zaznavamo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja s katerim imamo v Sloveniji precej izkušenj, na Kosovu pa predstavljajo izziv tudi zaradi izredno številčne mlade populacije, ki vstopa na trg delovne sile.

Pričakujemo, da se bo kosovska stran odzvala našemu povabilu in organizirala povratni obisk poslovne delegacije, morda v času celjskega sejma MOS 2018.