Od zgodovine do strategije: Kitajska in postjugoslovanski prostor

Ob tej priložnosti je dr. Vangeli poudaril, da knjiga pokaže, kako nekdanje socialistične izmenjave in postsocialistične tranzicije še danes oblikujejo odnose med Kitajsko in državami nekdanje Jugoslavije – pri naložbenih odločitvah, političnih narativih in javnem mnenju. Jugoslavije ne obravnava kot modne besede, temveč kot analitični ključ za razumevanje sodobne globalne Kitajske. Namesto obravnave Kitajske kot zunanjega »šoka« zbornik sledi konkretnim povezavam (ljudje, podjetja, infrastrukture) in zgodbam, ki sodelovanje globoko vpenjajo v prostor, ter razkriva, kako pomemben je tudi spomin.

Za menedžerje in oblikovalce politik v majhnih, odprtih gospodarstvih je ključni nauk pragmatičen: zgodovine ne smemo razumeti kot ozadje ali zanimivost, saj imajo organizacijske lastnosti – od označevanja partnerstev kot »tradicionalno prijateljstvo« do uporabe dediščinskih kompetenc v novih verigah vrednosti – neposredne praktične učinke.
Knjiga zagovarja razsrediščeno in zgodovinsko informirano perspektivo, ki pomaga razlikovati dolgoročne učinke od kratkoročnega šuma ter povezuje preteklost z rezervoarjem strateških idej.

Drugi del seminarja je ponudil vpogled v poglavje Yugoslavia and China’s Early Reform Period (1977–1980), v katerem dr. Pavlićević (z Milićem) ponovno bere zgodnje obdobje kitajskih reform skozi intenzivno sodelovanje z Jugoslavijo.
Avtor trdi, da Jugoslavija ni bila »copy–paste« model, temveč selektivni partner pri učenju, ki je kitajskim odločevalcem pomagal razširiti nabor možnih rešitev za reforme in preseči toge dogme.

Arhivski viri potrjujejo izjemno gosto mrežo izmenjav (260 obiskov v letih 1978–1979) in ciljno sprejemanje idej o:

• kombiniranju planskega in tržnega sistema,
• upravljanju podjetij,
• delavskem soupravljanju,
• vedno prilagojenih kitajskemu kontekstu.
  
  

Za današnje bralce poglavje predstavlja metodični učni primer difuzije znanja:

📌 tuje izkušnje obravnavaj kot nabor možnosti, ne kot fiksni model,
📌 ustvarjaj strukturirane učne procese,
📌 selektivno prilagajaj lokalnim omejitvam.

Takšna disciplinirana selektivnost – prej kot posnemanje – je prenosljiva v menedžerske strategije in oblikovanje javnih politik.

Istega popoldneva je v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU potekala še ena predstavitev knjige.
Dr. Anastas Vangeli je izpostavil, da monografija osvetljuje kompleksne zgodovinske, politične in gospodarske povezave med Kitajsko in državami nekdanje Jugoslavije ter odpira razpravo o tem, kako te vezi vplivajo na sedanjost in prihodnost regije. Jugoslavije ne obravnava kot izginule preteklosti, temveč kot strukturirajočo silo, ki še vedno sooblikuje odnose s Kitajsko – materialno, politično in simbolno.

Svoje prispevke so predstavili soavtorji:

• dr. Dragan Pavlićević (Xi’an Jiaotong–Liverpool University), ki je govoril o vlogi Jugoslavije kot referenčnega primera v kitajskih reformah v poznih sedemdesetih letih;
• Jelena Gledić (Univerza v Beogradu in ZRC SAZU), ki je analizirala diskurz »jeklenega prijateljstva« in pojav kitajsko-jugonostalgije v Srbiji;
• dr. Martina Bofulin (ZRC SAZU), ki je na primeru Hisense–Gorenje pokazala, kako kitajske investicije in lokalna skupnost sooblikujejo nove ekonomske in socialne dinamike.
  
  

Knjiga Yugoslavia and China. Histories, Legacies, Afterlives ponuja razsrediščeno in sveže branje kitajsko-postjugoslovanskih odnosov ter zavrača alarmistične razlage, značilne za sodobni globalnopolitični diskurz.

Monografija je primerna za raziskovalce, študente mednarodnih odnosov, zgodovinarje, sinologe ter vse, ki jih zanima prihodnost odnosov med Kitajsko in regijo.