Sredi marca je Vlada RS sprejela novo Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. list RS, št. 24/13), ki je še zlasti pomembna za lesnopredelovalno dejavnost. Ključna sprememba, za katero si je v zadnjem letu prizadevala GZS, se nanaša na prilagoditveni rok za srednje kurilne naprave, v katerih se kot gorivo uporabljajo lesni ostanki oziroma odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje pohištva - trdno gorivo iz odpadkov.

Po doslej veljavni uredbi (Ur. list RS, št. 23/11), ki jo nova uredba razveljavlja, bi se morale te naprave prilagoditi novim, strožjim mejnim vrednostim najpozneje do 31. decembra 2013, ne glede na starost naprave. S sprejemom nove uredbe pa je tako za naprave, ki kot gorivo uporabljajo trdno gorivo iz odpadkov in tiste, ki uporabljajo druge vrste trdnih goriv, prilagoditveni rok odvisen od starosti naprave in ne od vrste trdnega goriva. S tem so pogoji za obratovanje naprav v lesni dejavnosti izenačeni s pogoji za obratovanje kurilnih naprav v drugih dejavnostih.

Uredba dovoljuje, da se v malih kurilnih napravah z nazivno toplotno močjo najmanj 30 kW, ki se uporabljajo v lesnopredelovalnih obratih, kuri trdno gorivo iz obdelanega neonesnaženega lesa prve kategorije in temu ustrezni lastni odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje pohištva⁽¹⁾, v srednjih kurilnih napravah pa se lahko kuri tudi trdno gorivo, pripravljeno iz odpadkov iz neonesnažene ali delno onesnažene biomase. V obeh primerih pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji iz predpisa, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo.

Ker se določbe glede kurjenja lesnih ostankov oziroma odpadkov v malih in srednjih kurilnih napravah navezujejo na uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, je za implementacijo teh določb v praksi nujno pripraviti in sprejeti še spremembe uredbe o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Ur. list RS, št. 57/08). Na novo je treba določiti mejne vrednosti za vsebnost nevarnih snovi v lesu, obdelan z zaščitnimi sredstvi in premazi. Sedaj veljavne vrednosti so prestroge in v praksi neizvedljive, kar velja tako za obdelan kot tudi za naravni les. Na nujnost sprememb zbornica opozarja že leto dni.

Opombe:

(1) Primeri odpadnega lesa 1. kategorije: žagovina, oblanci, sekanci in odrezki iz lesnih tvoriv in obdelanega neonesnaženega lesa, če vsebnost nevarnih snovi v lesu ne presega največjih vrednosti za naravni les iz priloge 2 uredbe o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Ur. list RS, št. 57/08).