Potem, ko je v začetku oktobra EU ratificirala Pariški sporazum, je k postopku ratifikacije pristopila tudi Slovenija. Državni zbor je dopolnjen predlog Zakona o ratifikaciji Pariškega sporazuma potrdil 17. 11. 2016. Pariški sporazum bo nadomestil Kjotski protokolom iz leta 1997 z veljavnostjo za obdobje 2008-2012 in amandma k protokolu (Doha amandma Kjotskega protokola) z veljavnostjo za obdobje 2013-2020. Sporazum začne veljati 4. novembra 2016, uporabljati pa se bo začel po letu 2020. Ratificiralo ga je več kot 55 pogodbenic konvencije, katerih ocenjeni skupni delež emisij pomeni najmanj 55 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je bil pogoj za veljavnost sporazuma. Več

Pariški sporazum v EU in državah članicah
Pariški sporazum bodo EU in države članice za prvi dve 5-letni obdobji sporazuma od 2020-2030 izvajale na osnovi izvedbene zakonodaje za t.i. podnebno-energetski okvir  Evropske unije do leta 2030, ki je trenutno v razpravi na Svetu in v Evropskem parlamentu. EU in države članice bodo v skladu z določili Konvencije zaveze Pariškega sporazuma izvajale skupno, zato so na osnovi sklepov Evropskega sveta iz oktobra 2014 že pred podnebno konferenco v Parizu sporočile svojo zavezo, t.i. »načrtovani, nacionalno določeni prispevek« (INDC). Ta zaveza pomeni vsaj 40 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990.  

Kot navedeno je cilj za vsaj 40 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov razdeljen v dva dela: za ETS sektorje (predvsem energetika, proizvodna industrija),  ki zajema približno polovico vseh emisij tako na ravni Evropske unije kot tudi v Sloveniji, je določen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 43 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Za ne-ETS sektorje (predvsem promet, kmetijstvo, stanovanjski in javni sektor), ki zajema drugo polovico vseh emisij, pa  je določen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Ta cilj bo razdeljen med države članice v skladu s kriteriji kot je BDP na prebivalca in kapaciteta posamezne države članice za zmanjšanje emisij v teh sektorjih, vključno z upoštevanjem (ali korekcijami cilja) zaradi prepoznavnih posebnosti posamezne države članice na tem področju. Slovenija bi morala v okviru ne-ETS zakonodaje (t.i. Sklep o delitvi naporov držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030) emisije v sektorjih izven sheme trgovanja s toplogrednimi plini zmanjšati za 15 % glede na leto 2005. Več

Časovnica (nadaljnje dejavnosti na poti po Parizu):

• 2016: slovesen podpis Pariškega sporazuma na sedežu ZN v New Yorku (22. 4. 2016),
• 2016: pospešitev aktivnosti za dokončno ratifikacijo in uveljavitev sporazuma že do podnebne konference v Marakešu, novembra 2016,
• 2018: predviden t.i. pospeševalen ali svetovni dialog za pregled napredka izvajanja Pariškega sporazuma (facilitative dialogue), kjer bo ocenjen domet skupnih (agregatnih) naporov na globalni ravni in razprava o potrebnih ukrepih v prihodnje,
• 2020: predvideno posredovanje posodobljenih zavez, t.i. NDC (nacionalno določenih prispevkov) s strani vseh pogodbenic Pariškega sporazuma in oddaja prvih srednjeročnih strategij za zmanjšanje emisij s strani pogodbenic sporazuma,
• 2023: globalen pregled zavez Pariškega sporazuma in izpolnjevanja le-teh,
• 2025: nadgraditev in povečanje ambicije NDC pogodbenic Pariškega sporazuma za obdobje do leta 2030,
• 2028: ponoven globalen pregled zavez Pariškega sporazuma in izpolnjevanja le-teh, ki se ponovi vsakih pet let,
• 2030: ponovna nadgraditev in povečanje ambicije NDC pogodbenic Pariškega sporazuma za obdobje do leta 2035, ki se ponovi vsakih 5 let.