Varstvo okolja

Novice


Predstavitev predlogov za reorganizacijo in debirokratizacijo procesov Ministrstva za okolje in prostor (MOP)

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je na spletni predstavitvi predlogov za reorganizacijo in debirokratizacijo procesov Ministrstva za okolje in prostor (MOP)  uvodoma poudaril, da  je MOP povezan z vsemi pomembnimi razvojnimi projekti v državi.  »MOP je povezan z vsemi dejavniki razvoja, z vsemi projekti, ki se umeščajo v prostor. Cilj je z boljšo organiziranostjo bistveno pohitriti postopke umeščanja v okolje in prostor tako za podjetja kot državljane, in to brez negativnih vplivov na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor ta problem rešuje z dvema ukrepoma, eden je zakonodajni (nov Gradbeni zakon, Zakon o varstvu okolja in predvidena vključitev v Zakon o debirokratizaciji) ter drugi organizacijski (reorganizacija). Oboje je povezano.« Eden ključnih ukrepov pri debirokratizaciji in pohitritvi upravnih postopkov na področju okolja je boljša organiziranost virov, saj se v trenutni organizacijski shemi posamezni postopki podvajajo na različnih organih. To velja predvsem za dovoljevanje posegov v okolje, ki lahko v trenutnem sistemu traja tudi desetletje.

»Z reorganizacijo se delovne naloge izdaje okoljevarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj, skupaj s zaposlenimi, prenaša na MOP. Po novem se tako na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja združujejo celovita presoja vplivov na okolje (do sedaj Direktorat za okolje), predhodni postopek presoje vplivov na okolje (do sedaj Agencija Republike Slovenije za okolje - ARSO) ter presoja vpliva na okolje (do sedaj ARSO, v primeru postopka izdaje integralnega GD pa Direktorat za prostor, graditev in stanovanja). Izdaja okoljevarstvenih dovoljenj (za obratovanje naprav, ki povzročajo onesnaženje), pa se prestavi na okoljski direktorat. Reorganizacija bo prinesla predvsem hitrejše in bolj predvidljivo odločanje o dovoljevanju posegov v okolje oziroma v prostor. Po novem bo tako na primer o sprejemljivosti posega v prostor v primeru postopka izdaje integralnega generalnega dovoljenja (GD) odločala ena oseba na prostorskem direktoratu namesto sedanjih treh na treh organizacijskih enotah znotraj MOP (oziroma štirih, če upoštevamo še drugo stopnjo).

Minister mag. Vizjak se je spletne predstavitve udeležil skupaj z vršilcema dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje Joškom Knezom in generalnega direktorja Direktorata za okolje Iztokom Slatinškom, ki jih je uvodoma pozdravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Aleš Cantarutti.  Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je pozdravil prizadevanja vlade in Evropske komisije pri izvajanju aktivnosti za zeleni prehod. O tem pa se »porajajo številna vprašanja in dileme, ali bodo tudi administrativni postopki dovolj hitri, ali bomo v institucijah sledili trendom in dogajanju na trgu,« je dodal. Čeprav smo danes pred točko, ko se bo zgodila »zelena revolucija«, imamo dovolj časa, da se prilagodimo in pripravimo. Podprl je debirokratizacijo postopkov, tudi reorganizacijo MOP in Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Podjetja namreč poročajo, da zahtevnejši postopki lahko trajajo tudi dlje kot štiri leta. Dolgotrajno čakanje na odločitve ARSO ima lahko po njegovih besedah makroekonomsko gledano negativen vpliv tudi na zasebne investicije in rast bruto domačega proizvoda. Tuji investitorji vse bolj pogosto obupujejo nad dolgotrajnostjo naših postopkov, ki jih sprejemajo včasih tudi z nerazumevanjem. Verjame, da bosta MOP in ARSO naredila vse, da bodo postopki učinkoviti in hkrati v skladu z zahtevano zakonodajo. GZS bo ob tem glas gospodarstva, podjetij, ki bodo zahtevali hitrejše postopke, hkrati pa tudi glas MOP in ARSO pri opozarjanju, da morajo biti zadeve urejene v skladu s trajnostnim razvojem, zeleno strategijo.  

Največje spremembe bodo po reorganizaciji na področju posegov v okolje in prostor, saj bo o zaporednem trojčku postopkov celovite presoje vplivov na okolje, predhodnega postopka in presoje vplivov na okolje odločeno veliko hitreje kot do zdaj, in to brez negativnega vpliva na varovanje okolja. Vlagatelj bo v teh primerih imel le enega sogovornika na ministrstvu in tudi vsi trije postopki bodo med seboj bolj usklajeni ter predvidljivi. Varovanje okolja določa skupna evropska okoljska politika z enotnimi evropskimi okoljskimi standardi. Izvajanje okoljske politike skozi dovoljevanje posegov v okolje in prostor ter dovoljevanje obratovanj napravam, ki povzročajo onesnaženje, je v Sloveniji prekomerno zbirokratizirano. Največja ovira za pridobivanje okoljskih soglasij in dovoljenj pri nas tako ni doseganje okoljskih standardov, temveč dolgotrajni, nepregledni in nepredvidljivi okoljski postopki.

Nov Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

Nov zakon ostaja sistemsko in konceptualno enak veljavnemu. Ohranjajo se nekatere rešitve, ki so se skozi šestnajstletno izvajanje zakona pokazale kot dobre, hkrati pa uvaja nove rešitve, s katerimi se urejajo najbolj pereče težave, kot je na primer neodgovorno ravnanje z odpadki. V zvezi z odpadki je na novo celovito urejeno ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Z novim zakonom se uvajajo tudi rešitve, ki so bile potrebne zaradi opominov in začetih predsodnih postopkov Evropske komisije.

Izjemno pomembna je tudi bolj jasna, pregledna in določna ureditev ključnih okoljskih upravnih postopkov, in sicer:

- predhodnega postopka,

- postopka presoje vplivov na okolje,

- postopka izdaje okoljevarstvenih dovoljenj in

- postopka ugotavljanja neposredne nevarnosti za okoljsko škodo oziroma postopka ugotavljanja okoljske škode.

Na podlagi izkušenj iz prakse ter skladno s pravom EU je izboljšana tudi ureditev pravice javnosti do sodelovanja ter pravno varstvo te pravice.  

Navedene spremembe bodo pomembno prispevale k hitrejšemu in bolj preglednemu odločanju ministrstva in s tem k debirokratizaciji. Z omenjenimi spremembami pa bo dosežena tudi večja pravna varnost.

Kaj še prinaša reorganizacija?

Reorganizacija bo zaradi zbližanja zakonodajnega in upravnega dela omogočila uskladitev okoljskih standardov v slovenskem pravnem redu z evropsko okoljsko zakonodajo. Lansko leto se je z uskladitvijo Uredbe o posegih v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, z evropsko direktivo, na ARSO zmanjšalo število potrebnih vlog za predhodni postopek kar za dve tretjini. Reorganizacija bo olajšala uskladitve slovenskih okoljskih predpisov z evropsko okoljsko zakonodajo tudi na drugih področjih varovanja okolja in narave.

Kaj bo po reorganizaciji s pritožbo oziroma tako imenovano 2. stopnjo, ki je zdaj na ministrstvu?

Pritožbo v okoljskih in naravovarstvenih postopkih določata Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave. S predvidenim debirokratizacijskim zakonom, ki ga pripravlja vlada, se bo pritožba na drugo stopnjo ukinila, možno pa bo vložiti tožbo na Upravno sodišče. To je v skladu z evropskim pravnim redom in ureditvijo v drugih evropskih državah. Z ukinitvijo druge stopnje bomo poenotili sistem pri vseh dovoljenjih, saj za tista dovoljenja, ki jih že zdaj izdaja ministrstvo, kot so na primer okoljevarstvena soglasja v integralnem postopku, ni možne pritožbe na 2. stopnjo.

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

ARSO bo poleg nalog državne meteorološke, hidrološke, oceanografske ter seizmološke službe izvajal naloge spremljanja in analiziranja stanja okolja, zbiranja okoljskih podatkov in vodenja državnih evidenc s področja varstva okolja. S tem bo postal strokovna opora ministrstvu pri spremljanju izvajanja in načrtovanju okoljske politike. S predvideno reorganizacijo ARSO postaja okoljska agencija, kot jo poznajo druge države Evropske unije. Niti ena okoljska agencija v državah članicah EU ne izvaja okoljskih upravnih postopkov, kot jih trenutno ARSO. ARSO je bil v letošnjem letu vpisan v razvid raziskovalnih organizacij v Sloveniji, zato se bo v prihodnosti profiliral kot strokovna ter tudi raziskovalna inštitucija na področju stanja okolja, meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije, ki bo v oporo ministrstvu pri načrtovanju, spremljanju in izvajanju okoljskih politik.

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.