Združenje za informatiko in telekomunikacije

Novice


 


Dihamo že skoraj digitalno

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je v nedavnem članku v Sobotni prilogi z naslovom »Spremembe bodo ostale, nekatere za vedno« odlično ponazoril izkušnje pri prehodu v digitalne oblike univerzitetnega izobraževanja. Da so v obdobju koronavirusa naredili bistveno več v dojemanju sodobnih tehnologij pri pedagoškem delu kot prej v nekaj letih, pa čeprav so bile vse tehnologije na voljo že ves čas. Izkušnje kažejo na mnoge pozitivne učinke digitalnega izobraževalnega procesa, ki pa nima odgovorov na nekatera pomembna vprašanja, kot so npr. laboratorijske vaje. Te izkušnje bodo podlaga za pripravo novih strategij delovanja univerze in izvedbe izobraževalnega procesa, ki bo kombinacija digitalnega in »fizičnega« z izkoriščanjem prednosti obojih. Prav tako bo treba najti ustrezno kombinacijo za dokončanje letošnjega študijskega leta.

Rektor je odlično povzel ključne izkušnje in dileme, s katerimi se v teh mesecih soočajo tudi direktorji številnih podjetij in drugih organizacij. Prvič: kako smo se lotili spremenjenih razmer in omejevalnih ukrepov in zagotavljali nadaljevanje poslovanja. Ko smo ugotovili, da se da marsikaj delati drugače, kot smo verjeli pred tem, in da so mnogi nauki zelo pozitivni. Drugič: kako bomo te izkušnje izkoristili v bodoče, za kombinirane načine dela, »hibridno« sestankovanje in timsko delo, enostavno sodelovanje v digitaliziranih procesih, tudi s poslovnimi partnerji, pri čemer smo lahko cenejši, prijaznejši do okolja, pa vendar produktivnejši. In tretjič: prehodno obdobje, ko bo virus še med nami in bo potrebno zagotavljati socialno distanco, lahko izkoristimo za dvig ravni digitalizacije, ki bo zagotovila boljše poslovanje tudi dolgoročno.

Pri tem ne gre za tehnologijo, temveč za spremenjene načine dela, ki jih digitalizacija omogoča. Te spremembe se lahko tičejo prilagodljivejših načinov dela in sodelovanja, spletnega načina prodaje in digitalnega marketinga, spremenjenega dela s kupci, proizvodnih in logističnih procesov, uporabe podatkov na višjem nivoju, morda z uporabo umetne inteligence, celo novih poslovnih modelov. Zato menim, da je čas, da podjetja izkoristijo pridobljene izkušnje in digitalne kompetence za razmislek in prave odločitve. To bo ključno. Kajti nič več ne bo tako, kot je bilo. Tudi v konkurenčnih podjetjih ne, in tudi ne pri kupcih in dobaviteljih.

Tako razmišljanje lahko vodi podjetja na zmagovalno pot, ko kriza postane priložnost. Da najprej lažje preživijo obdobje omejevalnih ukrepov, v nadaljevanju pa povečajo svojo produktivnost in konkurenčnost ter hkrati postanejo odpornejša na podobna presenečenja, ki nas lahko doletijo v prihodnje. S sodelovanjem in ukrepi države lahko podobno trdimo tudi za Slovenijo, ki lahko postane konkurenčnejša, morda zmagovalka na poti v družbo znanja.

Pred vami so teme s področja digitalizacije, ki so v času koronavirusa še posebej aktualne. Kako so se različna podjetja in panoge spopadali z omejevalnimi ukrepi in kako jim je pri tem pomagala digitalizacija. Kaj lahko prispeva poslovno okolje in država. Kaj se je dogajalo s spletnimi trgovinami ter kakšne so izkušnje v javni upravi, občinah. O novih načinih izobraževanj ter o tem, kakšen bo vpliv sprememb na inovacije. In nenazadnje, govora bo tudi o pobudi GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) »Digitalna solidarnost«, s katero so številna podjetja iz panoge IKT pokazala, kaj je prava solidarnost – tako do podjetij, ki so nujno potrebovala orodja, storitve in nasvete za delo na daljavo, kot tudi do zdravstva. In to takrat, ko je to bilo najbolj potrebno.

 

Več si lahko preberete v Glas gospodarstva DIGITALIZACIJA

Lep pozdrav,
Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije

Fotogalerija