V petek, 24. oktobra 2025, je na Gospodarski zbornici Slovenije potekala že osma CyberNight, eden osrednjih slovenskih dogodkov za mlade na področju kibernetske varnosti. Več kot 130 udeležencev – dijakov, študentov in strokovnjakov – se je pomerilo v zahtevnih izzivih, ki so posnemali resnične kibernetske incidente. V uvodu je bil poudarjen pomen sodelovanja med gospodarstvom, akademsko sfero in državo pri razvoju kibernetskih kompetenc, predstavljeno pa je bilo tudi stičišče CyberHub Slovenia. Poleg tekmovanja so potekala predavanja o sodobnih grožnjah, obrambnih strategijah in vlogi človeka pri zagotavljanju varnosti. Dogodek je znova pokazal, kako pomembno je spodbujati mlade k razvoju znanj za varno digitalno prihodnost.
Člani so tudi letos pomembno soustvarjali program konference SIDEC 2025 (21.–24. oktober) ter na forumih in panelih predstavili napredne rešitve s področja umetne inteligence, kibernetske varnosti in odpornosti kritične infrastrukture. S tem so znova potrdili osrednjo vlogo slovenskega znanja pri razvoju obrambnih in varnostnih tehnologij.
Slovenija je med prvimi državami EU, ki so sprejele zakon za izvajanje evropske uredbe o umetni inteligenci. Novi pravni okvir prinaša jasna pravila za varno, pregledno in etično uporabo umetne inteligence ter spodbuja inovacije na tem področju.
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvajanju Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), ki kaže, da so za hitrejši prehod znanja v gospodarstvo ključne močnejše povezave med raziskovalci, podjetji in regijami. S5 ostaja osrednje orodje za spodbujanje inovacij, zelenega in digitalnega prehoda ter tehnološke suverenosti Slovenije.
Državni zbor Republike Slovenije je na 35. redni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ-A), ki prinaša pomembne posodobitve na področju elektronske identifikacije, varne rabe digitalnih storitev in uskladitev z evropsko uredbo eIDAS 2.0 (Elektronsko identifikacijo, avtentikacijo in skrbniške storitve).
ARIS je zagnala projekt Vzpostavitev RRI stičišča, sofinanciran iz sredstev NOO. Nova nacionalna platforma bo združevala podatke, analize in kazalnike s področja raziskav, razvoja in inovacij ter prinesla prenovljeno spletno mesto ARIS, podatkovni portal in nadgrajen sistem SICRIS. Projekt bo zaključen do sredine leta 2026.
ARIS je objavil razpis DEMO PILOTI SPP za premogovni regiji Zasavje in SAŠA, namenjen sofinanciranju raziskovalno-razvojnih in demonstracijskih projektov za prehod v nizkoogljično, krožno in digitalno gospodarstvo. Skupno je na voljo 14,42 milijona evrov, rok za oddajo vlog pa je 15. januar 2026 do 14. ure. Razpis ponuja priložnost tudi za digitalne inovacije in rešitve v podjetjih teh regij.
IKT sektor je eden ključnih nosilcev programa Made in Slovenia 2035, strateškega načrta GZS za pospešen in konkurenčen razvoj slovenskega gospodarstva, usklajenega z globalnimi trendi. Njegov strateški fokus je na krepitvi digitalne suverenosti, razvoju produktnih inovacij, internacionalizaciji digitalnih rešitev, gradnji varnih in zanesljivih digitalnih infrastruktur ter povezovanju izobraževanja z gospodarstvom za rast IKT kadrov.
SPIRIT Slovenija je objavil javni razpis za spodbujanje partnerstev za nastop na tujih trgih 2025–2028, s katerim želi okrepiti sodelovanje med podjetji pri skupnih promocijskih aktivnostih v tujini. Podporo lahko pridobijo partnerstva treh do petih podjetij, skupna višina sofinanciranja posamezne operacije pa znaša do 213.300 EUR.
Evropska unija je 8. septembra 2025 posodobila seznam blaga z dvojno rabo, kar prinaša strožje izvozne kontrole za ključna področja IKT sektora, kot so polprevodniki, programska oprema za načrtovanje čipov, kvantno računalništvo, kriogenika in vesoljske tehnologije, kar za slovenska podjetja pomeni večjo odgovornost, administrativne obveznosti in potrebo po notranjih sistemih skladnosti za preprečevanje nelegalnega izvoza ter strateško pomembno prilagoditev na nove regulativne zahteve.