Združenje za informatiko in telekomunikacije

Novice


 


Umetna inteligenca: čas je za prenos v prakso

 

Kolumna  Barbare  Domicelj, podpredsednice Združenja Manager in generalne direktorica Microsofta Slovenija

 

V pogovorih s poslovnimi ali tehnološkimi voditelji se je že vrsto let skoraj nemogoče izogniti temi, ki na eni strani – tudi zaradi vpliva popularne kulture – razvnema domišljijo, na drugi pa je zavita v oblak (pre)splošnih napovedi in nejasnih obetov. Govorim seveda o umetni inteligenci, tehnološkem trendu številka ena, ki ga spremljajo tako opozorila pred prevlado strojev kot zgodbe o ambicioznih projektih, ki ali niso nikoli poleteli ali pa preprosto niso prinesli želenih rezultatov. V takšnih razmerah je razumljivo, da vodstva organizacij potrebujejo predvsem znanje, kaj je na področju umetne inteligence uresničljivo in na voljo že danes ter kaj jim lahko to tehnološko čudo prinese v prihodnjih letih ali desetletjih.

Dejstvo je, da so obeti umetne inteligence zelo veliki, saj njena zmožnost zaznavanja in napovedovanja vzorcev iz velikanskih količin podatkov zdaleč presega zmožnosti ljudi. Če pogledamo uspešen primer uporabe, vidimo izjemne priložnosti na področju napovedovanja, podpore odločanju, avtomatizacije operacij, optimizacije izdelkov, novih poslovnih modelov, ciljanih storitev, zagotavljanja uporabniških izkušenj ter celo na področju varovanja okolja in javnega zdravja.

Dejstvo je tudi, da umetna inteligenca že spreminja način, kako se sporazumevamo z računalniškimi sistemi. O napredku na področju prepoznave jezika in govora se lahko prepričamo kar v svoji dnevni ali drugi sobi, kamor smo postavili vse bolj razširjene pametne zvočnike. Vse vidnejšo vlogo v poslovnih okoljih dobivajo tako imenovani pogovorni boti, ki z umetno inteligenco usmerjajo ali svetujejo strankam in zaposlenim. A to je šele začetek.

Pri družbi Accenture so analizirali 12 razvitih gospodarstev in ugotovili, da ima umetna inteligenca potencial, da podvoji njihove letne stopnje gospodarske rasti do leta 2035. Pri svetovalnem podjetju PwC napovedujejo, da bo zaradi umetne inteligence svetovni BDP leta 2030 višji za 14 odstotkov oziroma 15,7 trilijona ameriških dolarjev – več kot znaša BDP Kitajske in Indije skupaj.

A hkrati je dejstvo, da se organizacije pri uvajanju umetne inteligence srečujejo tudi z nekaterimi izzivi. Analitiki tako ugotavljajo, da je v mnogih organizacijah uvedba neenotna, saj so nekateri procesi in funkcije daleč pred drugimi. Za uspešno uvedbo morajo hkrati zagotoviti ustrezne kadrovske in tehnološke vire ter se spopasti še s problemom fragmentiranih podatkovnih silosov. To je za nekatera, zlasti uveljavljena podjetja z dolgo tradicijo velika težava, saj zahteva boj s trdovratno miselnostjo »tako smo vedno delali«.

Prednost digitalnih izzivalcev

 

Profesorja Marco Lansiti in Karim R. Lakhani iz poslovne šole Harvard Business School tako ugotavljata, da so podjetja zelo dolgo optimizirala svoje poslovanje skozi specializacijo, ki je pripeljala do silosnih struktur, ki so danes značilne za večino večjih podjetij. Generacije informacijskih rešitev te strukture niso spremenile, temveč so jo mnogokrat celo okrepile ter povečale delitve med funkcijami in izdelki. Ti silosi so danes največji sovražnik rasti na temelju umetne inteligence, saj z razpršenimi in nepovezanimi podatki onemogočajo 360-stopinjski pogled na kupce, ki združuje in uporablja znanje in informacije iz vseh panog, oddelkov in funkcij. Tradicionalna podjetja tako vse bolj ogrožajo digitalni tekmeci, ki zaradi neobremenjenosti s silosi, prednosti pri povezovanju podatkov iz vseh virov in uporabe analitike na temelju umetne inteligence podirajo stare panožne meje in omejitve.

Ključna poslovna kultura in ljudje

 

»Nasvet vodstvom se je nekoč glasil, naj se držijo posla, ki so ga poznali, v panogah, ki so jih razumeli. Toda sinergije v algoritmih in podatkovnih tokovih ne spoštujejo panožnih mej. Organizacije, ki se ne bodo mogle opreti na kupce in podatke prek teh meja, bodo verjetno v veliko slabšem položaju,« sta zapisala v začetku leta.* Njun nasvet? Soočenje s silosi in fragmentiranimi sistemi, razvoj novih zmožnosti in – po mojem mnenju ključno – preoblikovanje kulture podjetja.

Organizacije, ki bodo uspešne na tej poti, bodo namreč tiste, ki razumejo, da ne gre zgolj za dodajanje nove tehnologije, temveč tudi oblikovanje nove, drugačne kulture. Te organizacije vedo, da se morajo najprej posvetiti viziji, strategiji, kulturi, svojim edinstvenim prednostim ter znanju zaposlenih ter da je tehnologija šele naslednji korak. V središču so ljudje, tehnologija pa je orodje, ki ga ti uporabijo za ustvarjanje vrednosti.

Če se vrnem k začetku: kako vam lahko umetna inteligenca pomaga danes? Prvi konkretni korak v mnogih organizacijah je lahko uvedba že omenjenih pogovornih botov, ki postajajo ključno orodje za stike s strankami. Sledijo pametne poslovne aplikacije z vgrajeno umetno inteligenco, vse skupaj pa se nadgradi s preoblikovanjem ključnih poslovnih procesov. Analitiki pričakujejo, da bo umetna inteligenca preoblikovala vse poslovne procese v vseh panogah ter – podobno kot programska oprema – postala temelj konkurenčnosti podjetja.

Pospešek za slovensko gospodarstvo

 

Danes ni več vprašanje, ali naj se vodstva podjetij posvetijo uvedbi umetne inteligence, temveč kako hitro morajo to storiti. Ravno pri tem vprašanju pa se v Sloveniji srečujemo s stanjem, ko se lahko pohvalimo z vrhunskimi raziskovalnimi projekti in dosežki, zatika pa se nam pri uvedbi v gospodarstvu in javnem sektorju. Potrebujemo konkretne projekte in hitrejši prenos umetne inteligence v prakso, sicer se nam lahko zgodi, da bomo nabrali razvojni zaostanek, ki ga bomo pozneje vse težje zmanjšali. Spodbudno je, da se to zavedanje o nujnosti vendarle krepi, kar recimo kaže tudi nedaven zagon pobude AI4SI (AI za Slovenijo) Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, ki želi z delavnicami in izobraževanji slovenskim organizacijam približati konkretne primere ter tudi tako spodbuditi tiste prve korake, ki so mnogokrat lahko videti težji, kot so v resnici – vsekakor pa so danes zagotovo že nujni.

*Competing in the Age of AI, Harvard Business Review, številka januar–februar 2020

Kolumna je bila objavljena v ikt.finance.si, tukaj 

Fotogalerija