Združenje za informatiko in telekomunikacije

Novice


Arhiv: Borza povezovanja računalništva v oblaku med ponudniki in uporabniki

GZS je 4. februarja organizirala delavnico za razvojno povezovanje računalništva v oblaku z drugimi sektorji. Ta dogodek je bil prvi v seriji, ki jih nameravamo v bodočnosti organizirati. Dogodka so se udeležili predstavniki ponudnikov in uporabnikov rešitev v oblaku, predstavniki razvojno raziskovalnih inštitucij, kot tudi predstavniki državne uprave. Delavnica se je izkazala za več kot potrebno in je dokazala, da je znanja, izzivov in kompetenc na tem področju dovolj. Gre za tehnologijo, ki odpira povsem nove trge doma in v tujini.

Udeleženci delavnice so strinjali, da računalništvo v oblaku predstavlja nove načine uporabe informacijske tehnologije, ki podjetjem omogoča takojšno uporabo brez začetnih investicij ter ob nižjih stroških upravljanja. Prehod na računalništvo v oblaku omogoča še naslednje večje poslovne prednosti:

  • optimalna podpora poslovni rasti oziroma gibanju ter s tem povezanimi stroški IT - po principu: plačam toliko kot v določenem trenutku potrebujem,
  • hitrejše uvajanje IT storitev v poslovna okolja,
  • znižanje stroškov nadgradenj tehnologije (infrastrukture in aplikacij)
  • nadgradnje, razpoložljivost in varnost zagotavlja ponudnik in je vključeno v ceno same storitve
  • zmanjšanje tveganj, povezanih z nepredvidljivimi prekinitvami tehnologij je skrb ponudnika
  • sproščanje strokovnih potencialov lastnih IT kadrov za večjo poslovno učinkovitost - omogočanje lastnemu IT kadru, da se lahko ukvarja z bolj pomembimi strateškimi projekti

Dr. Alenka Žužek Nemec z Ministrstva za notranje zadeve je povedala, da je državna informatika pred prenovo. Trenutno je upravljanje z državno informatiko izredno razpršeno in neracionalno. Težava povzroča tudi zakonodaja, ki ne omogoča uvedbo sodobnih rešitev. Povedala je , da je proračun za državno informatiko za leto 2014 prepolovljen glede na predhodno leto. Od tega je le 17 % proračuna namenjeno za razvoj, kar 83 % pa za vzdrževanje informacijskih sistemov.

Z namenom, da državljanom in poslovnim subjektom zagotovijo boljše e-storitve in znižajo stroške upravljanja želijo državno informatiko centralizirati. Ta je trenutno razpršena po različnih inštitucijah in ministrstvih. Gre za posamezne silosne rešitve, ki med seboj niso povezane, njihovo povezovanje pa je precej dražje. Poudarila je, da bo po opravljeni analizi, predvidoma aprila 2014 država začela s prenovo državne informatike, v kateri je predvidena tudi vzpostavitev državnega oblaka. Šlo bo za zasebni oblak za organe državne uprave z možnostjo uvajanja novih konceptov za širši javni sektor, ki bo odprt tudi za rešitve zasebnih ponudnikov. Udeleženci delavnice so se strinjali, da je v javni oblak javnega sektorja potrebno vključiti certificirane in preverjene rešitve ob tem pa omogočiti in narediti prostor tudi za inovativne rešitve.

Zaključki razprave udeležencev delavnice

Po posameznih predstavitvah primerov uspešne uporabe računalništva v oblaku so prisotni razpravljali o prihodnosti in načrtih Slovenije na področju računalništva v oblaku. Ponudniki IT storitev so poudarili, da je cilj industrije povečanje tržnega deleža za kar je potrebno povezovanje. Pomembno je zagotoviti trg tudi za mala in srednje velikapodjetja in ne samo za velika. Poudarili so, da gospodarstvo rabi odprt trg za storitve, ki bi omogočile bolj enostavno in boljšo uporabo rešitev računalništva v oblaku. Ob tem je potrebno jasno identificirati potrebe, definirati področja v katera smo pripravljeni investirat čas in denar ter določiti podatke, ki jih bomo postavili v oblak.

Strinjali so se, da je razvoj računalništva v oblaku samo za slovenski trg nesmiseln. Znanje je potrebno ohraniti doma in povečati zaupanje med ponudniki in uporabniki, v nasprotnem primeru bomo e-storitve najemali v tujini. Ob tem so poudarili, da je tehnologija v zreli dobi, da je varna in zanesljiva, potreben pa je nov poslovni model, ki ga bo mogoče uveljaviti tudi v tujini. Eden od predlogov je bil, da bi za vzpostavitev novega poslovnega modela lahko uporabili podobne korake, kot jih je v preteklosti že naredila Estonija.

Fotogalerija