Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je interesno združenje podjetij informacijske in telekomunikacijske panoge, ki v trenutnem svetovnem in domačem gospodarstvu predstavlja gonilno silo napredka ter hkrati omogoča digitalno preobrazbo, ki predstavlja novo industrijsko revolucijo v gospodarstvu in v javnem sektorju. Z digitalno preobrazbo se zavzemamo za celovite spremembe v poslovnih modelih, procesih, produktih, produktivnosti posameznikov in v odnosih s strankami, z uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Slovenija v pogledu razvitosti tega področja po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI (Digital Economy and Society Index) zaostaja za povprečjem EU, ko bi zaradi svoje razvitosti, izvozne usmerjenosti in željene dolgoročne uspešnosti morala biti v ospredju. Še posebno je pereč problem kompetenc na digitalnem področju.
Zato je v prihodnje potrebno postaviti digitalizacijo slovenske družbe kot strateško pomembno usmeritev države, ki prinaša koristi in priložnosti tako za državljane kot gospodarstvo oz. celotno družbo.
Na ta način bo Slovenija lahko povečevala produktivnost, zagotavljala višjo dodano vrednost, povečevala delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu, dvigovala konkurenčnost ter se ustrezno odzvala na sodobne izzive digitalne ekonomije.
V nadaljevanju podajamo program za digitalno Slovenijo v petih ključnih točkah, kjer so prve tri točke kratkoročne narave, zadnji dve pa dolgoročno pomembno vplivata na digitalizacijo in s tem na uspešnost gospodarstva in družbe.
Mala in srednja podjetja so dinamični motor gospodarstva, zato jim je potrebno nuditi vso razpoložljivo podporo pri prehodu v digitalno ekonomijo. Za gospodarske subjekte to pomeni posodobitev podjetniških in korporativnih strategij z digitalno strategijo, načrte za usposabljanje zaposlenih, osveščanje o trendih in zmožnostih digitalnih tehnologij, poenostavljanje in integracije procesov ter njihova digitalizacija, inoviranje novih produktov, storitev in poslovnih modelov, usmerjanje na odnose s strankami, razumevanje njihovih (digitalnih) potreb in povezovanje procesov s poslovnimi partnerji. Te spremembe dvigujejo produktivnost in mednarodno konkurenčnost.
Zato je potrebna neposredna podpora države pri naslednjih iniciativah:
- digitalizacija in digitalna preobrazba podjetij,
- elektronsko poslovanju med podjetji in njihovimi partnerji doma in v tujini na podlagi mednarodnih standardov,
- izobraževanje zaposlenih za digitalne kompetence in prekvalifikacije za nova delovna mesta,
- vzpostavitvi kompetenčnega modela na nivoju celotne države z napovedovanjem bodočih kompetenc in potreb gospodarstva (projekt Karierna platforma),
- vzpostavitvi povezovalnega ekosistema s storitvami in tehnologijami (Digitalno Inovacijsko Stičišče (Digital Innovation Hub Slovenia)),
- razvoj kompetenčnega centra za kibernetsko varnost malih in srednjih podjetij ter
- Strateška Razvojno Inovativna Partnerstva (SRIP) Slovenije kot pomemben element povezovanja slovenskega gospodarstva, raziskovalne in akademske sfere za internacionalizacijo novih produktov in storitev ter implementacijo Strategije Pametne Specializacije Slovenije.
Kar je tudi v skladu z EU strategijo - Digitising European Industry Strategy.
Digitalna transformacija, je naslednji korak na poti k optimizaciji izvajanja procesov tako v gospodarstvu, kot tudi zdravstvu, šolstvu, znanosti ter na splošno javni upravi. Pomeni povezovanje različnih podatkovnih virov, zagotavljanje dostopnosti podatkov, izločanje nepotrebnih vmesnih korakov ter analizo vseh dostopnih informacij s ciljem kvalitetnejšega in hitrejšega odločanja ter državljanom prijaznega izvajanja storitev. Vse to bo omogočilo poenostavitev postopkov, digitalizacijo storitev države za gospodarstvo, digitalno inoviranje ter uvajanje elementov industrije 4.0.
Za dosego ciljev digitalne transformacije je potrebno vložiti napor v izgradnjo komunikacijske infrastrukture, omogočiti javen a zaščiten dostop do ključnih identifikatorjev informacij (različnih registrov) in zagotoviti skladnost medsebojnega razumevanja informacij v pretoku.
Eden od pogojev za izvedbo je nadaljnja centralizacija in digitalizacija storitev državne in javne uprave, razvoj inovativnega ekosistema na nivoju države (RIO, …), vzpodbude občinam k uvajanju pametnih rešitev s ciljem zagotavljanja boljših storitev občanom, uvedba elektronskih identitet pravnih in fizičnih oseb, zmogljivosti za kibernetsko varnost in podobno.
Pomembnost širokopasovnega omrežja je leta 2010 v Digitalni Agendi za Evropo (DAE) najbolj jasno opredelila Evropska Komisija – le dostop do interneta bo absolutno vsem zagotovil popolno udeležbo v digitalni ekonomiji. Temu sledijo tudi države članice s svojimi strategijami in posledičnim angažiranjem javnih sredstev v namen zagotovitve širokopasovne povezljivosti vsem državljanom RS. Evropska in Slovenska strategija sta bili v zadnjih letih že nadgrajeni v Gigabitno družbo, hkrati pa se vedno bolj približuje čas nujne implementacije 5G omrežij, ki predstavljajo novo generacijo ter izkušnjo, ki presega zgolj potrebe končnih uporabnikov, ampak močno posega tudi na območje industrije in pametnega bivanja.
Nadaljnji razvoj je vendarle odvisen predvsem od investicij operaterjev v gradnjo fiksnega in mobilnega omrežja, nakup frekvenčnega prostora ter zagotovitev ustrezne opreme za uporabo novih storitev.
Vlogo vlade vidimo predvsem v racionalnem obremenjevanju operaterjev, debirokratizaciji, v proučitvi nadaljnjih možnosti za sofinanciranje ključnih projektov, tudi v obliki začasnih sprememb fiskalne politike, kot tudi ustvarjanju predvidljivega okolja, ki je nujno potrebno za pridobivanje investicijskih sredstev. To so nujni predpogoji za poslovno in finančno vzdržno, strateško in osredotočeno vlaganje v potrebno infrastrukturo, čemur nujno sledi digitalna transformacija po principu privzeto digitalno (digital by default).
Tako kot je bilo (in je še) potrebno v izobraževalnem sistemu nameniti posebno pozornost konvencionalni funkcionalni pismenosti, vsakodnevna uporaba pametnih telefonov pri mladih še ne pomeni, da so digitalno osveščeni ter funkcionalno pismeni.
Usmerjeno izobraževanje v okviru državnega kurikuluma pomeni razvoj uporabnih veščin mladih in s tem povečanje njihove zaposljivosti. Usmerjanje v deficitarne tehnične poklice, omogočanje razvoja praktičnih veščin na področju informatike, programiranja, robotike, avtomatike in drugih strojniških ter inženirskih znanj, z upoštevanjem potreb gospodarstva, bo pomagalo pri povečanju zaposljivosti mladih že pri vstopu na trg dela in zagotovitvi ustreznih kompetenc za prihodnja delovna mesta. .
Nujna poteza bi bila dvig ugleda poklicnih srednjih šol ter izboljšanje možnosti študija ob delu oziroma zagotovitve dovolj prakse med študijem na tehničnih področjih. Na univerzitetnem nivoju pa je potrebno odločno podpreti ustvarjanje novih programov na »digitalnih« področjih ter s štipendijsko politiko že v zgodnji fazi ter drugimi ukrepi usmerjati odločitve mladih za študij programov, ki jih gospodarstvo potrebuje in ki bodo del zahtev poklicev oz. delovnih mest v prihodnjih letih.
Zato je potreben sprejem državne strategije za usklajeno posodobitev šolskih programov na vseh nivojih od osnovne šole do univerzitetnih programov.
Navedeni izzivi prihodnosti so tesno povezani z regulatornimi posegi na trg, ki lahko razvoj hkrati omogočajo in na drugih mestih zavirajo. Zato naj se v zakonodajnem postopku uvede presoja posledic sprememb zakonodaje na digitalizacijo v gospodarstvu in javnem sektorju, podobno kot presoja na vpliv na okolje ali test MSP. Potrebno je tudi prečistiti obstoječo zakonodajo in s tem omogočiti učinkovito digitalizacijo gospodarstva.
Nujen je sprejem aktov, ki ščitijo interese uporabnikov, njihovo varnost in zasebnost, kar so nedotakljive pravice posameznikov. Takšen primer predstavlja Uredba o varstvu osebnih podatkov, direktiva o e-zasebnosti, pravila o zagotavljanju odprtega interneta (t.i. net neutrality) ter akti, ki zagotavljajo enotnejši trg in cenejše storitve za končne uporabnike, ki bodo s tem lahko uživali v digitalnih storitvah povsod po Evropi, na enak način kot doma: odprava pravil o onemogočanju dostopa do digitalnih vsebin (t.i. geoblocking), mobilno gostovanje v državah EU itd.
Prav tako je izjemno pomembno, da država podpre uvajanje in uporabo mednarodnih standardov na področju elektronskega poslovanja v gospodarstvu in javnem sektorju in drugih standardov, ki podpirajo digitalizacijo in poenostavljajo storitve za gospodarstvo in državljane.
Z vključenostjo industrije, civilne družbe in s podporo države, bodo digitalna regulativa in standardi lahko delovali v javnem interesu za državljane tako v smeri ohranjanja pravic in pridobivanja novih, kot tudi zagotovitvijo gospodarskega napredka in s tem doprinos k blaginji cele države.