Združenje za informatiko in telekomunikacije

Novice


Slovenija je odličen poligon za nove digitalne rešitve in poslovne modele

 

                                                                                  (Nenad Šutanovac in Igor Zorko)

Intervju pripravila: Samo Hribar Milič in Ana Vučina Vršnak
Foto: Barbara Reya

Slovenski IKT sektor zaposluje okoli 25.000 ljudi in prisotnost slovenskih IKT podjetij v regiji JV Evrope je močna. A v sodobnem okolju ni pomembno, kje ima podjetje sedež, temveč kakšno znanje ima. Treba se je znati tudi povezovati, pravita Igor Zorko, direktor družbe ZZI in podpredsednik upravnega odbora GZS za področje malega gospodarstva in podjetništva ter predsednik upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) GZS, in Nenad Šutanovac, direktor ZIT.

 

Sektor informacijsko-komunikacijskih (IKT) tehnologij predstavlja v Sloveniji vse pomembnejšo gospodarsko panogo. Na eni strani je močno domače povpraševanje, saj vse branže hitijo z digitalizacijo in iščejo nove rešitve za podporo svojemu poslovanju, na drugi strani pa podjetja vse več nastopajo tudi na globalnih tržiščih. Kaj predstavlja sektor IKT v Sloveniji glede na ključne kazalce?

Zorko: V Sloveniji je podjetij, katerih glavna dejavnost je IKT, po podatkih statističnega urada več kot 7000. Zaposlujejo okoli 25.000 ljudi (vključno s samozaposlenimi) in ustvarijo okoli 3,7 milijard prihodkov. Ta, ki so hkrati tudi člani GZS in Združenja ta informatiko in telekomunikacije, ustvarijo približno 60 % vseh prihodkov sektorja. Dodana vrednost na zaposlenega v podjetjih je dobrih 66.000 EUR, povprečen delež izvoza v prihodkih panoge pa je več kot četrtina in raste v IT delu sektorja. 

Šutanovac: Podatki kažejo, da je slovenski sektor IKT precej razdrobljen, saj je povprečno število zaposlenih manj kot šest na podjetje - brez upoštevanja samozaposlenih. To kaže na močno potrebo po združevanju oz. vsaj po močnem sodelovanju med podjetji, če želimo biti še močnejši tudi v tujini. Podatki tudi kažejo največjo rast prihodkov med storitvenimi podjetji IT sektorja. To pomeni, da trg potrebuje vse več storitev in znanj, tudi nove kompetence, ki jih zahtevata digitalizacija in digitalna ekonomija. Verjamem, da morajo slovenska IKT podjetja še močneje zagristi v nove prebojne tehnologije, kot so internet stvari (IoT), digitalne platforme, analitika podatkov in umetna inteligenca in skozi ta znanja pomagati podjetjem ustvarjati nove storitve in poslovne modele. In pri tem ne smemo pozabiti na mehanizme kibernetske varnosti, saj je ranljivosti v današnjem povezanem svetu in množici podatkov vsakodnevno vedno več. Na področju digitalnih platform je priložnosti v različnih panogah precej, ne samo lokalno, temveč tudi regionalno in tudi globalno. Pravzaprav je Slovenija odličen poligon za nove digitalne rešitve in poslovne modele in s tem odskočna deska za izvoz. 

Slovenska podjetja vidijo na trgih jugovzhodne Evrope veliko izzivov. Predvsem v klasičnih industrijskih pa tudi storitvenih področjih je sodelovanje tradicionalno. Kako pa je na področju  informacijskih tehnologij? Imajo slovenska podjetja na tem področju kakšne posebne izzive, lahko še govorimo o prednostih?

Zorko: Slovenska podjetja so zelo uspešna pri prodaji ponovljivih rešitev na trgih Zahodnega Balkana, kjer so stroškovni učinkovita in ponujajo napredne rešitve, prilagojene uporabniku. Na področju sistemske integracije in pridobivanja velikih projektih pa so slovenska IKT podjetja podhranjena, predvsem kapitalsko, imajo manj virov. Slovenska podjetja so predvsem specializirana z relativno majhnimi razvojnimi ekipami, ki pokrivajo posamezne niše. Nimamo velikih podjetij za sistemsko integracijo ali velike razvojne projekte po naročilu, zato tudi nimamo veliko referenc – razlog tiči tudi v tem, da so slovenski projekti v gospodarstvu in državni upravi relativno majhni. Zato se v zadnjem času, po zaslugi Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) GZS ter združenja IKT podjetij, ki so izvozniki (ZITex), podjetja združujejo v večje projektne skupine, ki pa lahko ponudijo tudi večje rešitve na ključ. Na ta način lahko izkoristijo potencial več firm in dosežejo večjo dodano vrednost na tujih trgih.

Šutanovac: Trgi bivše Jugoslavije so specifični, zato imamo na teh trgih določene prednosti, predvsem zaradi medsebojnega poznavanja, razumevanja ter zaupanja. Tudi prisotnost slovenskih IKT podjetij v regiji je močna. Podatki pa kažejo, da izvoz storitev sektorja IKT v zadnjih treh letih nekoliko upada. Nekatera IKT podjetja so se močneje usmerila na druge izvozne trge, celoten izvoz sektorja je v zadnjih letih namreč v porastu. Prepričan pa sem, da lahko z novimi poslovnimi modeli, npr. digitalnimi platformami, zopet obrnemo trend in začnemo povečevati rast v JV regiji. Če smo s samimi storitvami v regiji manj privlačni oz. cenovno manj konkurenčni, pa za digitalne platforme in digitalne storitve ni takih ovir – ključna so le znanja in kompetence - kjer smo zelo konkurenčni tudi v primerjavi z EU državami - in pa dobre ideje, ki jih imamo in znamo realizirati.   

Na področju digitalizacije je napredek vse hitrejši. Predstavlja to še posebno priložnost za  sodelovanje v Jugovzhodni Evropi?

Zorko: Digitalizacija je del vsake industrije in vsakega podjetja. Kar pomeni, da so potrebe po tehnoloških digitalnih rešitvah vedno večje. Tudi v regiji JV Evrope. Ampak uporaba rešitev ni odvisna samo od poslovnih potreb teh podjetij, ampak tudi od sposobnosti zaposlenih in njihovih kompetenc. JV Evropa na tem področju še ni tako razvita kot druge regije, zato se morajo slovenska IKT podjetja izkoristiti priložnost, ker poznajo razvojno pot, ki Slovenijo in regijo povezuje. Hkrati poznamo kulturo, jezik, in tudi finančne zmožnosti podjetij in javnih uprav v regiji. 

Šutanovac: V Sloveniji veliko pozornosti posvečamo razvoju digitalnih kompetenc. Na GZS se v združenju skozi IKT horizontalno mrežo ukvarjamo z razvojem katalogov digitalnih kompetenc. V načrtu imamo tudi digitalno karierno platformo, ki bo podprla podjetja v razvoju lastnih kompetenc in načrtovanju potreb po kompetencah. Te izkušnje in kompetence lahko izkoristimo v regiji. V GZS smo aktivni s povezovanjem v okviru gospodarskih zbornic regije, saj verjamemo, da lahko v okviru regije odigramo vodilno vlogo.  

Ali obstajajo skupni projekti sodelovanja na tretjih trgih?

Zorko: Slovenska gospodarska zbornica zadnja tri leta aktivno sodeluje z gospodarskimi zbornicami in vladami iz regije pri izvajanju programov digitalizacije malega gospodarstva in državljanov. Zelo pomembno je, da izkoristimo evropske sklade in sredstva, ki so na razpolago, za razvoj malega gospodarstva in digitalizacijo regije. Pomembno je tudi, da se slovenska podjetja zavedajo pomembnosti povezovanja in aktivnega sodelovanja pri teh procesih. Primeri skupnih projektov so recimo EDISON, kjer sodelujeta energetski in IT sektor, tu so tudi enotno poslovanje z e-računi v regiji. Ob tem naj navedem še raznolike projekte »pametnega« povezovanja – pametna mesta, pametni promet, pametna mobilnost … 

Šutanovac: V okviru strategije pametne specializacije Slovenije in projekta strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) vodimo IKT horizontalno mrežo, ki aktivno povezuje podjetja na digitalnih iniciativah npr. na področjih pametnih mest, logistične in turistične platforme s ciljem ustvarjanja konzorcijev, ki bodo sposobna razviti konkurenčne sodobne digitalne rešitve predvsem za izvoz.  

ZITex je »platforma« povezovanja slovenskih podjetij s področja IKT za nastope v tujini. Je izziv tudi povezovanje podjetij v regiji? Je že čas za nastanek balkanske multinacionalke na področju IKT?

Zorko: Balkanske oz. regijske multinacionalke že obstajajo, primer so Comtrade, S&T, Asecco, in podobni, sem pa mnenja, da bo prihodnost bolj usmerjena v povezovanje podjetij za multinacionalne – svetovne – rešitve. Veliko majhnih podjetij v regiji lahko z znanjem, ki ga imajo, razvije zelo napredne in svetovno uveljavljene rešitve v oblaku in s tem konkurirajo svetovnim velesilam na področju digitalizacije. V sodobnem okolju ni pomembno, kje ima podjetje sedež, temveč kakšno znanje ima. Kljub vsemu naše regionalne gazele potrebujejo kapitalsko podporo večjih igralcev in s tem neke vrste partnerstva, ki pa niso nujno regijska.  

Šutanovac: V Združenju za informatiko in telekomunikacije skozi sekcijo Zitex ustvarjamo izvozno »skupnost« članov, izvajamo različne aktivnosti za podporo osvajanju novih trgov svojih članov ter aktivno sodelujemo s Centrom za mednarodno poslovanje pri GZS. Dejstvo je, da je v slovenskih podjetjih veliko znanja in odlične rešitve, da pa je slovenski trg zelo omejen in podjetja relativno majhna. Zato sta povezovanje in izvoz nujna za dolgoročno uspešnost. Načini so različni, podjetja se bodo sama odločala. Obstaja  interes tujega kapitala po nakupih, nekaj tovrstnih primerov v preteklih letih poznamo, npr. Halcom in RRC. Zanimivo pa bo v prihodnjih letih spremljati razvoj podjetij izven IKT panoge. Ta podjetja se digitalizirajo, hkrati pa razmišljajo o novih poslovnih modelih na osnovi digitalnih tehnologij. Zato se tudi ozirajo po podjetjih iz IKT panoge - npr. Metrel je kupil podjetje Kopa, Petrol je vstopil v lastništvo MBills – pa tudi po start-up podjetjih. Na ta način lahko pridobijo znanje in izkušnje, pa tudi inovativna razmišljanja, ki jih sami znotraj okvirov ne zmorejo. Dober primer takega povezovanja je Kolektor. Prepričan sem, da bodo tovrstna povezovanja ključna v prihodnjih letih. In lahko pomenijo velike spremembe tudi v IKT panogi.

Kako se panoga v Sloveniji sooča s kadrovskimi izzivi – pomanjkanjem strokovnjakov? Je tudi tu moč razvijati nove oblike sodelovanja v regiji?

Zorko: Če gledamo države nekdanje Jugoslavije, so imele vse po vrsti zelo razvit izobraževalni sistem na področju tehnike in tehnologije in s tem tudi tradicijo motiviranja mlajših pri izobraževanju v tej smeri. Tako da je bazen glede na število prebivalcev relativno velik. Slovenija in celotna regija pa imata težavo z odhodom kadra v okolja, kjer imajo ti boljše pogoje dela in višjo plačo. Zato je pomembno, da čim več napora vložimo v zagotavljanje dobrih pogojev za življenje in razvoj tovrstnih kadrov v Sloveniji in regiji, ker bi s tem našim mladih perspektivnim kadrom omogočili uspešno razvojno pot doma. Tista podjetja, ki jim to uspeva, težav s kadri nimajo. Če pogledamo celotno branžo, obstaja veliko pomanjkanje sposobnih strokovnjakov na področju IKT in digitalizacije.

Šutanovac: Kadri bodo ključna problematika IKT sektorja, pa tudi mnogih drugih panog. Zato moramo temu v Sloveniji posvetiti maksimalno pozornost. Gre za potrebno prenovo izobraževalnega sistema s posodobitvijo izobraževalnih programov, izobraževanjem učiteljev in profesorjev za nove veščine, jačanjem ponudbe programov za prekvalifikacije že zaposlenih oseb in za starejše. Univerzitetno raven študija je nujno potrebno odpreti za nove programe, tuje študente in profesorje, saj lahko na ta način dvignemo kakovost in tudi pridobimo marsikaterega dobrega študenta v Slovenijo. Hkrati pa moramo gospodarstvo podpirati v smeri digitalizacije in uvajanja novih digitalnih storitev in poslovnih modelov. Ne samo za dvigovanje konkurenčnosti gospodarstva - v tem bodo mladi videli svojo perspektivo. V ta namen skupaj s strateškimi partnerji tudi ustanavljamo Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (Digital Innovation Hub Slovenija), ki bo na enem povezoval vse storitve, okolja, metodologije, znanja in izkušnje za podporo pri digitalni transformaciji predvsem malih in srednjih podjetij ter razvoja njihovih kompetenc in zmožnosti. In tudi družbe kot celote.

 

Fotogalerija