Združenje za informatiko in telekomunikacije

Novice


Umetna inteligenca kot motor rasti konkurenčnosti

Brdo pri Kranju, 19. novembra 2019 – Uporaba umetne inteligence je danes ključnega pomena za optimizacijo procesov, prebojne storitve in digitalne poslovne modele. Do leta 2030 naj bi umetna inteligenca postala glavni dejavnik rasti svetovnega BDP.  Slovenska IKT podjetja so na tem področju lahko med vodilnimi in s tem lahko pomembno prispevajo k dvigovanju dodane vrednosti, so se strinjali udeleženci današnje konference GoDigital, ki jo organizira tokrat že drugič GZS-Združenje za informatiko in telekomunikacije.

Slovenija je na lestvici digitalne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski inštitut IMD, in s katero meri sposobnost in pripravljenost držav za prevzemanje in uvajanje digitalnih tehnologij, napredovala za 2 mesti, in sicer na 32. mesto med 63 državami, je uvodoma povedala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Uporaba digitalnih tehnologij, od avtomatizacije in robotizacije do umetne inteligenc zlasti pri nadomeščanju enostavnih fizičnih in miselnih del pomeni, da »moramo ponovno razmisliti, kaj bomo počeli, kako bomo človeški potencial uporabili bolje. S tem prispevamo tudi k temu, da bomo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili v Razvojnem partnerstvu treh generacij - do leta  2025 dvigniti dodano vrednosti na zaposlenega na 60.000 evrov.« Izpostavila je tudi, da je Slovenija na lestvici najbolj inovativnih držav na svetu 2019 (Global Innovation Index) nazadovala za eno mesto in zasedla 31. mesto. Digitalizacija lahko tu da pomemben pospešek, saj na osnovi disruptivnih digitalnih tehnologij, velikih podatkov in umetne inteligence nastajajo popolnoma novi produkti, storitve in poslovni modeli; poslovne odločitve so lahko boljše in hitrejše, procesi učinkovitejši. Digitalizacija prinaša disruptivne inovacije v skoraj vse segmente gospodarstva in širše, od tovarn, bančništva, prometa, medicine in več, je še dodala.

Po mnenju Jerneja Tovšaka, generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na MGRT, je lahko Slovenija odličen prostor za nove digitalne rešitve in poslovne modele ter posledično s tem internacionalizacije slovenskih podjetij. Ima namreč številna uspešna zagonska podjetja v sektorju IKT, ki so dejavna predvsem v nišnih storitvah, kot je tudi umetna inteligenca. Digitalizacija in digitalna transformacija, uvedba industrije 4.0, uporaba umetne inteligence, IoT, big data postajajo današnja realnost. Zato je pomembno, da se vodstva podjetij teh potencialov čim bolj zavedajo.

Slovenija je na področju IKT zelo razvita in ima dolgo tradicijo, je povedal predsednik UO GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije Igor Zorko. Je ena prvih držav v Evropi, ki je uvedla e-poslovanje v javni upravo, finančne evidence v elektronski obliki, je navedel kot primera. V zadnjem času se IKT podjetja vse bolj specializirajo na ozka področja, kjer poskušajo doseči presežke v Evropi in Sloveniji. Ta podjetja ustvarijo prek 2,5 mrd prihodkov in zaposlujejo prek 25.000 ljudi. V podjetjih, ki niso usmerja v IT, je v IT oddelkih zaposlenih še enkrat toliko ljudi. Izpostavil je pomen RR in sodelovanja. GZS-ZIT je spodbudil tudi ustanovitev digitalne koalicije digitalna.si, ki je namenjena v ustvarjanje vse bolj digitalno prijaznega okolja ter spodbujanje digitalnih kompetenc. Umetno inteligenco je označil kot osnovo za avtomatizacijo proizvodnje ter izboljšanje delovnih razmer. Je že realnost in se moramo z njo vsi – danes ali jutri – soočiti.

Konferenca GoDigital 2019 poudarja pomen in aktualnost podatkov in umetne inteligence pri dvigovanju inovativnosti in konkurenčnosti podjetij. Povezuje ponudnike, uporabnike, raziskovalni in izobraževalni sektor ter državno upravo - saj je sodelovanje med vsemi navedenimi ključno za uspešen preboj Slovenije med najboljše, je ob tej priložnosti dejal direktor GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije Nenad Šutanovac. Danes vzpostavljajo iniciativo Umetna inteligenca za Slovenijo, s katero želijo povezovati vse ključne deležnike v Sloveniji z namenom čim boljše uporabe umetne inteligence in teh znanj v poslovni praksi. Nadaljnji razvoj Slovenije mora temeljiti na družbi znanja, ta se mora skladno in složno razvijati  z digitalizacijo in digitalnimi kompetencami, je še dodal.

V nadaljevanju skušajo udeleženci iz poslovnega sveta, gospodarstva in znanstvene sfere,  z aktualnimi in strokovnimi vsebinami ter konkretnimi primeri skozi teorijo in prakso pokazati, da smo v Sloveniji na tem področju lahko med vodilnimi in da lahko s tem pomembno prispevamo k dvigovanju dodane vrednosti.

Konferenca povezuje tudi poglede vodilnih analitskih hiš, kot sta The Economist Intelligence Unit in Gartner o svetovnih trendih in gibanjih ter vidik in usmeritve Evropske komisije.

Fotogalerija

Fotogalerija