Davčna olajšava je namenjena predvsem uspešnim podjetjem, ki poslujejo z dobičkom. Predstavlja namreč spodbudo podjetjem, da zaradi tveganih in nepredvidljivih dejavnosti raziskav in razvoja (RR) zmanjšajo svoj davek. Olajšave za raziskave in razvoj lahko uveljavljajo podjetja v Sloveniji, ki izvajajo raziskovalno-razvojne projekte, in sicer pri obračunu davka na dobiček.

Davčne olajšave za RR dejavnost lahko davčni zavezanci uveljavljajo v okviru davčnega postopka s Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) ali Zakona o dohodnini (ZDoh - za samostojne podjetnike).

Do letos se je lahko uveljavljalo olajšave do 100% davčne osnove, od sedaj naprej pa največ do 63%. (4.člen oz novi 59a člen).

Kot pomemben podatek je, da zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva se uveljavljanje te olajšave izključuje z uveljavljanjem splošne investicijske davčne olajšave.

Ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v raziskave in razvoj, davčni organ zaprosi za mnenje ministrstvo, pristojno za tehnologijo, in sicer MGRT, ki v postopku neposredno sodeluje samo s tem pristojnim organom.

Smernice za zagotavljanje večje davčne gotovosti pri uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, pripravljene v sodelovanju MGRT in FURS >>

 

Več o Pravilniku o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj si lahko ogledate  tudi  tukaj>>

Rok za oddajo dokumentacije je do konca meseca marca za preteklo leto.

Nerazumevanje olajšav v RR je problem mnogih IKT podjetij

V preteklih letih je bilo uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj v IKT sektorju večkrat predmet nerazumevanja novosti in inovacij v tem segmentu gospodarstva, kar je privedlo do problemov pri upravičenosti olajšav.

Davčne olajšave za vlaganje v RR slovenska IT podjetja izkoriščajo v premajhni meri, saj mnoga IKT podjetja niso prepričana, ali so do olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj sploh upravičena. Razloge za slabo obveščenost gre med drugim prepisati težavam pri prepoznavanju in načinu dokazovanja aktivnosti, ki bi sodile v RR – pogojih za upravičenost in o izračunu stroškov.

Z namenom, da problematiko naslovimo in osvetlimo je Združenje za informatiko in telekomunikacije v sodelovanju z MGRT-jem in FURS-om v letu 2020 organiziral več srečanj, kjer smo opredelili izhodišča za pristop k reševanju problema, in sicer:

• nerazumevanje razvoja v IT povzroča negotovost podjetij pri pripravi projektov za uveljavljanje RR olajšav kot tudi kasneje pri uveljavljanju le teh

• nepoznavanje državnega instrumenta za spodbujanje vlaganj v RR IT podjetja ne poznajo dobro, posledično ga manj uporabljajo

• bolj jasno razumevanja vsebine in predhodnih smernic MGRT za opredelitev RR v IT sektorju

• nerazumevanje specifičnosti IT branže

Koraki, ki smo jih naredili kot pomemben spodbujevalec procesa usklajevanja med FURS-om in MGRT-jem na področju RR olajšav za IT podjetja so bili::

• MGRT je prisluhnil operativnim težavam, s katerimi se srečujejo IKT podjetja

• skupaj s FURS inšpektorji smo definirali najpogostejše težave

• poleg izzivov smo podali predloge za rešitev, s katerimi sta se MGRT in FURS strinjala

• soglasni smo, da RR v IT sektorju potrebuje dopolnitve 
  
  

Kaj smo se uspeli dogovoriti:

• za vse MGRT in EU projekte za razvoj in inovacije, ki so bili izbrani za sofinanciranje (pa tudi za tiste ki so prejeli pozitivno oceno, a sredstev ni bilo dovolj)  se lastna vložene sredstva štejejo v RR olajšavo. 

• da se pri RR olajšavah podjetij lahko enoumno upoštevajo vsi projekti, ki so bili evalvirani s strani evaluatorjev in bili pozitivno ocenjeni

• za kakršnakoli vsebinska vprašanja se je MGRT prijazno zavezal za odgovarjanje in tudi pripravo pregleda JR ki ustrezajo pogoju

• FURS se ne ukvarja več s tehnično vsebino RR olajšav ampak samo še z davčno sfero, za katero imajo kompetence: torej formalni postopek uveljavljanja in kategorijo stroškov. 

 

Na Združenju za informatiko in telekomunikacije pri davčnih olajšav v RR za IKT podjetja aktivno z MGRT-jem  in FURS- om sodelujeta predsednika ZIT-ovih sekcij, to sta Janko Burgar, predsednik sekcije ScienceTech in Aleksander Bastl, predsednik sekcije S3P.