V Hiši Evropske unije v Ljubljani je potekala javna predstavitev strategije Digitalna Slovenija 2030, krovnega dokumenta Vlade Republike Slovenije na področju digitalne preobrazbe, ki je bil sprejet 23. marca 2023.

Ministrica  dr. Emilija Stojmenova Duh je uvodoma izrazila zadovoljstvo, da je zdajšnji vladi uspelo sprejeti obsežno krovno strategijo na področju digitalne preobrazbe, ki smo jo pričakovali že vsaj od leta 2020, ko se je iztekla strategija Digitalna Slovenija 2020. Ob tem je napovedala, da bo do letošnje jeseni pripravljen strateški načrt za izvajanje strategije ter k sodelovanju pri pripravi strateškega načrta znova povabila tudi deležnike, ki so sodelovali pri oblikovanju strategije.

Uvodnem nagovoru ministrice je sledila podrobnejša predstavitev omenjenih prednostnih vsebinskih področij strategije s strani strokovnih sodelavcev ministrstva in Urada Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Dogodek se je končal z okroglo mizo, na kateri so gostje govorili o sodelovanju deležnikov pri pripravi akcijskega načrta za izvajanje in spremljanje strategije Digitalna Slovenija 2030.

Predsednik upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije in predsednik Gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo Igor Zorko je glede strategije poudaril, da je zanj najbolj pomembno, da je njen akcijski načrt izvedljiv ter na koncu s skupnim sodelovanjem in napori tudi izveden. Izpostavil je tudi pomembnost sodelovanja vseh deležnikov pri doseganju ciljev.

»V prvi vrsti je ključno, da država ponotranji pomembnost digitalne preobrazbe celotne družbe, pri kateri je pomemben korak digitalizacija javnih storitev po meri uporabnikov - državljanov in poslovnega okolja. Digitalizacija je poleg zelenega prehoda nujna za ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in bo država morala nasloviti pomanjkanja sredstev za spodbujanje digitalizacije malih podjetij, pomanjkanje  primernih strokovnih kadrov, premalo ambicioznih in neenotnih razvojnih načrtov, ter prenizke digitalne pismenosti državljanov vseh starosti. Nujno je konstruktivno ter operativno sodelovanje vseh sektorjev in deležnikov pri digitalnem razvoju Slovenije ob tem pa gospodarstvo spodbuja skupna vlaganja države in gospodarstva v razvoj, uvedbo obveznega predmeta informatike v osnovnih in srednjih šolah, finančno podporo digitalnega razvoja malega gospodarstva, uvajanje digitalne komponente v javne razpise. Idej je veliko, a potrebujemo konkretne izvedbene načrte in izpolnjevanje zavez ter rokov vseh deležnikov tudi države,« je poudaril Zorko.

Predstavnik Urada Republike Slovenije za informacijsko varnost Marjan Kavčič je dejal, da je treba oceniti, katerim področjem strategije je treba dati največ podpore, da bomo dobili največji izkoristek.

Borut Čampelj z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje se je zavzel, da se je treba še naprej povezovati, imeti več diskusij, saj bomo tako lažje premaknili naprej proces digitalne preobrazbe.

Tudi Simon Delakorda iz Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo se je strinjal, da je treba pripraviti akcijski načrt, ki bo izvedljiv, ob tem pa se je zavzel, da bi bili vsi deležniki enako opolnomočeni za prispevanje k načrtu za izvajanje strategije. To želijo na nevladni ravni nasloviti tudi z vzpostavljanjem digitalnega središča nevladnih organizacij, ki bo služilo kot krovna struktura za digitalno preobrazbo nevladnega sektorja, je dodal Delakorda.

 Predstavnica Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Nena Dokuzov pa je ocenila, da je sprejetje strategije Digitalna Slovenija 2030 in priprava akcijskega načrta izvrstna priložnost, da nagovorimo in med seboj povežemo čim večje število skupnosti ter se zavežemo, da bomo dosegli zastavljene cilje.

Preberite tudi:

Strategija digitalne preobrazbe: nujni so ambicioznejši cilji