Na poslovni  konferenci Izvozna podjetja v novih globalnih ekosistemih so vodilni strokovnjaki in predstavniki podjetij razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih, s katerimi se spoprijemlje slovensko gospodarstvo. Konferenca je ponudila vpogled v razmišljanja in strategije vodilnih podjetij v Sloveniji ter izpostavila izzive, ki bodo oblikovali prihodnost.

Pozdravna nagovora na konferenci sta imela Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, in v imenu soorganizatorja konference Tibor Šimonka, predsednik GZS. Čeprav je Slovenija med najbolj izvozno usmerjenimi državami Evrope, pa je geografska razpršenost izvoza razmeroma majhna, saj večino izvoza usmerimo na trge Evropske unije, je dejal.

 Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v uvodnem govoru dejal, da potrebujemo za globalno konkurenčnost razvoj in inovacije, pa tudi družbeni konsenz, da se dogovorimo, kakšno naj bo davčno okolje v Slovenji, da pripomore h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ministrstvo namerava podpreti tudi internacionalizacijo in digitalizacijo obstoječih gospodarskih panog in zgraditi učinkovit startup ekosistem. Sto tisoč evrov mejne dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030 se zdi ministru Hanu dosegljiv cilj. »Če bomo le sodelovali,« je zaključil.

 O podpori slovenskemu gospodarstvu pri prodoru na tuje trge je govoril Rok Capl, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija, osrednja govorka na konferenci Mary Veronica Tovšak Pleterski, direktorica generalnega direktorata evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP, pa je predstavila pomen enotnega evropskega trga za gospodarstvo. Enotni trg je veliko več kot možnost izvoza blaga čez mejo. Med drugim zagotavlja, da so proizvodi, kupljeni v EU, varni, visokokakovostni in proizvedeni ob upoštevanju visokih standardov varstva. »Zagotoviti moramo, da bo tako tudi v prihodnje.«

 Udeleženci konference so se med drugim dotaknili področja konkurenčnosti, razmerij med EU in Kitajsko in priložnosti, ki se porajajo v tehnološkem in drugih sektorjih.

 Evropski zeleni prehod je odvisen od kitajske politike

 Evropska unija izgublja konkurenčnost glede na preostale dele sveta, s čimer je zeleni prehod odvisen od kitajske politike, so poudarili govorniki na prvi okrogli mizi.

 V luči zelenega prehoda in konkurenčnosti obstaja paradoks zmanjšanja porabe energije, ki je povezan s proizvodnjo materialov, je opozoril Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, d. d., in dodal: »Žagamo vejo, na kateri sedimo.« Deindustrializacijo in izgubo proizvodnje materialov v evropskem prostoru je izpostavil kot ključna izziva, s katerima se spopadamo.

 Matjaž Čemažar, predsednik uprave družbe Domel Holding, d. d., je izrazil skrb glede evropske konkurenčnosti in zelenega prehoda, še posebej v primerjavi s Kitajsko. »Naši motorji so 30 odstotkov lažji od primerljivih motorjev iz kitajske proizvodnje, vendar to ne prinaša velikih prednosti,« je poudaril. Dodal je, da zeleni prehod temelji na ključnih surovinah, kot je magnet redkih zemelj, ki ga izvaža le Kitajska, kar po njegovem mnenju daje »zeleni prehod v roke kitajski politiki«.

Izražena je bila zaskrbljenost zaradi položaja Evropske unije, ki je po mnenju dr. Tomaža Kmecla, direktorja Kolektorja Etra, d. o. o., »ujetnik Nemčije.« Omenil je, da dokler bo Robert Habeck gospodarski minister v Nemčiji, ne bodo rešene njene težave in da bo »vsa Evropa plužila v neznano.«

 Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka, d. d., je razpravljal o globalni prisotnosti in transformaciji podjetja, ki je pripeljala do tesnejšega partnerstva med Slovenijo in Švico. Poudaril je vizijo, da postanejo »globalno najboljši«, in izpostavil problematiko upadajočega aktivnega prebivalstva v Evropi. »Slovenija ima potencial postati silicijeva dolina na področju bioloških zdravil, kar odpira vrata dodatnim priložnostim in naložbam,« meni, vendar priznava, da je kljub temu za uresničitev tega potenciala ključna samostojnost in neodvisnost od tujih virov.

 V klasičnem industrijskem sektorju bi potrebovali več IT-strokovnjakov

Gostje druge okrogle mize so razpravljali o priložnostih startupov za prodor v tujino in o povezavi s tradicionalno industrijo.

 V ospredju globalne tehnološke tekme se Slovenija pripravlja na izzive prihodnosti. Vasko Berden iz GZS, ki aktivno deluje v sekciji na ZITex, opozarja na velik potencial, ki ga skriva slovensko znanje. S 7-odstotnim visokotehnološkim izvozom, pravi, leži pred Slovenijo priložnost za izkoriščanje domačih sposobnosti na globalnem prizorišču. Berden razmišlja, da morda mala podjetja raziskujejo možnosti v tujini, a ostajajo neopažena doma. »Slovenci imamo dovolj znanja in smo vedno pohvaljeni, da smo zelo pametni.«

 V odgovoru na gostovanje tehnoloških gigantov na Irskem je veleposlanik Irske v Sloveniji, Adrian Farrell, poudaril, da imajo davčne spodbude in visokousposobljena delovna sila ključno vlogo. Irska je podobno kot Slovenija občutljiva na nihanja izvoza, s strateškim izkoriščanjem dostopa do enotnega trga in diverzifikacijo izvoznih trgov pa je dosegla ekonomski uspeh. »Približno 19 odstotkov delovne sile v tehnološkem sektorju ni rojene na Irskem,« je dejal in podčrtal pomen ohranjanja odprte družbe za privabljanje večje raznolikosti talentov in delovne sile. Kljub izzivom, kot so infrastrukturne potrebe zaradi priseljevanja, ostaja Irska zgled uspešne strategije ekonomskega razvoja.

 Vendar pa so izzivi slovenskih tehnoloških podjetij večplastni, opozarja dr. Marko Thaler, soustanovitelj in direktor podjetja Airnamics, d. o. o. Poudarja, da biti del večje korporacije prinaša prednosti za mala slovenska podjetja, pri tem pa izhaja iz spoznanj v lastnem podjetju. Vendar pa se strinja, da so izzivi na poti, od razvoja trga do pridobivanja visokokvalificiranih kadrov.

 Jure Mikuž, direktor RSG Kapital, se je dotaknil vse manjše prisotnosti startupov v Sloveniji. Številni med njimi ne razpolagajo s fizičnimi sredstvi, namesto tega shranjujejo vse svoje podatke v oblaku, kar jim omogoča, da se lahko hitro premaknejo na drugo lokacijo in so posledično pripravljeni iskati okolja, kjer lahko najbolj enostavno delujejo. Dodatno je poudaril, da imajo startupi zunaj EU še več ovir, kar zmanjšuje njihov interes za selitev na območja, kjer se srečujejo z birokratskimi zapleti.

 Na to temo je Jure Pompe, soustanovitelj in direktor podjetja Xlab, d. o. o. (ISL Online), poudaril, da je »v Sloveniji težko biti vodilni na globalnem trgu, saj je koncentracija kapitala pač drugje.« Za uspeh na globalnem trgu je potreben kapital, ki pa ga slovenska podjetja pogosto nimajo. V preteklosti so imela podjetja manjše možnosti za financiranje, vendar se dandanes večina startupov že na začetku obrača na investitorje za začetne naložbe, ki jim pomagajo vstopiti na trg.

 Poslovno konferenco Izvozniki 2023 je organizirala medijska hiša Delo  v soorganizaciji  Gospodarske zbornice Slovenije in programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve.