Izjava za javnost

 

 

V petek, 29. septembra 2023 je na Gospodarski zbornici Slovenije potekal poslovno-strokovni dogodek Kako do pametnih mest?, ki je odprl številna vprašanja glede prihodnjega razvoja mest in skupnosti in kaj lahko pametna mesta prinesejo družbi. Evropski način digitalne preobrazbe mest in skupnosti je pomemben in daje jasen poudarek gradnji povezljivih digitalnih rešitev, ki bodo vodile k dvigu kakovosti bivanja prebivalcev, pospešila razvoj gospodarstva ter prispevala k trajnostnem razvoju. Dogodek so organizirali ZIT, IKT hm, Častnik Finance ob podpori DS4SSCC projekta (DS4SSCC Data Spaces for Smart and Sustainable Cities & Communities – Podatkovni prostori za pametna trajnostna mesta in skupnosti).

 

 

Nenad Šutanovac, direktor ZIT-a je v uvodnem nagovoru povedal, da so: »Mesta in skupnosti pomemben del družbe, v njih se tako ali drugače združujejo vsi prebivalci Slovenije in v občinah, v kraju svojega bivanja, dela, šolanja in drugih dejavnosti koristimo številne storitve. Zato pametna mesta in skupnosti pomenijo tudi boljše storitve za prebivalce, pomenijo pametno družbo, ki vključuje tudi gospodarstvo, visok nivo digitalnih kompetenc prebivalstva, uporabo različnih digitalnih storitev javnega sektorja – skratka koristi za vse.« ZIT je član evropskih projektov za vzpostavitev podatkovnih prostorov za pametna mesta, v okviru katerih bodo v naslednjem letu objavljeni razpisi za kaskadno financiranje za vzpostavitev pilotnih projektov za podatkovne prostore za pametna mesta. Slovensko gospodarstvo ima ogromen potencial, znanje in izkušnje. Razvoj rešitev za pametna mesta pa to lahko združi v vrhunske proizvode in storitve za preboj na mednarodnem trgu, za katere pa so potrebne referenčne in delujoče rešitve v Sloveniji.

 

 

Glavno predavanje na dogodku na temo Digitalnih infrastruktur prihodnosti za pametna mesta in skupnosti je imel g. Martin Brynskov, višji raziskovalec na Tehnični univerzi na Danskem in ustanovni direktor organizacije OASC, ki vodi evropski projekt DS4SSCC – Podatkovni prostori za pametna mesta in skupnosti, katerega del je tudi ZIT. Predstavniki države, lokalnih skupnosti in podjetji pa so na okrogli mizi, ki jo je povezoval Flavio Fuart, vodja IKT Horizontalne mreže, razpravljali  o temi kam in kako usmeriti razvoj infrastrukture za razvoj pametnih mest v Sloveniji. S tem smo se na dogodku poglobili v različne ravni digitalizacije, ki daje podlago za pametna mesta oz. skupnosti ter spreminja njihovo delovanje. Pri tem je zelo pomemben vidik nadzora nad podatki, ki ga vse bolj zagotavljajo digitalne platforme. Namen dogodka je bil spodbuditi občine, skupnosti in druge ustanove ter podjetja k povezovanju, razvoju novih tehnologij in uvajanju rešitev za dvig kakovosti življenja v mestih in na podeželju ter za zagotavljanje sodobnih oblik mobilnosti in trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja.

 

Eno glavnih vprašanj konference, ki ga je izpostavil g. Šutanovac je: Ali bomo v Sloveniji le ponudniki podatkov ali bomo ponujali tudi napredne storitve in tako ustvarjali dodano vrednost? »V Sloveniji imamo visok nivo znanja na IKT področju, imamo tehnološko napredne in mednarodno konkurenčne rešitve – vendar smo relativno majhni. V Sloveniji dela po podatkih iz leta 2022 46.500 IKT strokovnjakov oz. 4,8% delovne sile. Napeti moramo vse sile, da to številko vsako leto povečamo vsaj za 5.000 novih IKT strokovnjakov. In nujno se moramo odločiti, da takoj uvedemo obvezni predmet Računalništvo in informatika v OŠ in SŠ – na tem področju smo na repu EU. In kaj pomeni dijakom poučevanje računalništva in umetne inteligence nam lahko veliko pove dr. Uroš Ocepek, učitelj s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki se je pravkar uvrstil med 50 najboljših na svetu – med 1000 prijavljenimi učitelji z vsega sveta – za Global Teachers Prize.«

 

 

V Združenju so v okviru SRIP-a Pametna mesta in skupnosti in IKT horizontalne mreže pred časom ustanovili pobudo SmartSociety, kjer gre za povezovanje deležnikov za usklajeno digitalizacijo pametnih mest in skupnosti. Vzpostavili so Slovensko nacionalno deklaracijo za pospešitev digitalne preobrazbe mest, vasi in skupnosti v trajnostno usmerjeno pametno družbo. V okviru pobude SmartSociety so pripravili tudi smernice za uporabo standardov interoperabilnost aplikacijskih vmesnikov in podatkovnih modelov za pametna mesta v Sloveniji. Ti standardi so bili prepoznani tudi s strani države Slovenije, kot pomemben dejavnik vpeljav učinkovitih in odprtih rešitev na nivoju države. S temi iniciativami smo bili na ZIT med prvimi v Evropi, ki smo to dosegli na nivoju države, kar je bila tudi odlična popotnica za udeležbo pri številnih EU projektih.

 

Več o DS4SSCC projektu o pametnih mestih in skupnostih.