Kje smo in kaj nas še čaka na področju digitalne preobrazbe lokalnih skupnosti? je bil naslov dogodka, ki sta ga organizirali Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije.

Dogodek je združil predstavnike občin, državnih institucij in strokovnjake s področja digitalizacije, ki so razpravljali o trenutnem stanju in prihodnjih izzivih digitalne transformacije lokalnih skupnosti.

Uvodoma je bilo poudarjeno, da se na področju digitalne preobrazbe lokalnih skupnosti srečujemo z mnogimi izzivi na kadrovskem področju, pri kompetencah zaposlenih ter razdrobljenosti občin. Prav tako je bil izpostavljen razkorak med občinami, saj imamo na eni strani bolj progresivne občine, na drugi strani pa tiste, ki ne morejo slediti digitalni tranziciji, kot si jo je zamislila EU.

Digitalna preobrazba je nujnost, saj predstavlja prihodnost razvoja na področju inovacij, zelenega prehoda in splošne konkurenčnosti države ter lokalnih skupnosti. Ključno vprašanje pa je, kaj lahko na tem področju storimo skupaj, da v prihodnosti dosežemo razvojno razliko z dodano vrednostjo.

Med govorci je bil tudi Flavio Fuart, predstavnik Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je izpostavil več ključnih vidikov digitalne transformacije lokalnih skupnosti. Poudaril je priložnosti, ki jih digitalizacija ponuja za razvoj boljših in učinkovitejših storitev, kar prispeva k večjemu zadovoljstvu prebivalcev. Pri tem je opozoril na pomembnost sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in podjetji, ki razvijajo digitalne rešitve, saj to partnerstvo omogoča hitrejši napredek in uvajanje inovacij.

Na vprašanje, kakšna pa je vloga gospodarstva pri razvoju lokalnih skupnosti, je Fuart kot ključno besedno zvezo odprtega dialoga izpostavil čar Evrope za izmenjevanje izkušenj. Poleg prostega pretoka kapitala in ljudi, je pomembno, da imamo danes tudi evropsko strategijo za podatke, ki poudarja, da je potreben tudi prost pretok podatkov, ker je družba tako bolj učinkovita.

Izpostavil je tudi dober slovenski koncept javno zasebnih partnerstev, ki ga v Sloveniji precej dobro poznamo zaradi energetskih sanacij, ki bi se lahko morda kot zanimiv model uvedel tudi na področju digitalizacije.

Poudaril je, da je v naslednjih dveh letih potrebno za hitrejši digitalni prehod izgraditi manjkajočo infrastrukturo, dvigniti kompetence kadrov, prilagoditi aktualnim spremembam izobraževalne programe od OŠ naprej ter implementirati mikrodokazila (za neko delovno mesto ni nujna diploma npr. iz računalništva, ampak set kompetenc).

Več o odprtem dialogu si lahko preberete tukaj >>