Dogodek, ki ga je organizirala iniciativa AI4SI v sodelovanju z Združenjem za informatiko in telekomunikacije, je skozi številne poglede strokovnjakov raziskal, kako umetna inteligenca že danes spreminja naše delo, gospodarstvo in družbo. Strokovnjaki z različnih področij so predstavili strateške pristope k uvajanju UI, izpostavili konkretne primere dobrih praks ter poudarili pomen razvoja ustreznih kompetenc za prihodnost. Razprave so jasno pokazale, da umetna inteligenca ni več vprašanje prihodnosti, temveč sedanjosti, ki jo moramo znati oblikovati odgovorno, premišljeno in vključujoče. Kot je zapisano tudi v strategiji Digitalna Slovenija 2030, je cilj, da bo umetno inteligenco do leta 2030 uporabljalo 75 odstotkov podjetij – kar pomeni, da je čas za ukrepanje zdaj.
V uvodnem pogovoru z naslovom IT poklici prihodnosti sta mag. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, in Marko Štefančič iz Gartner Slovenija osvetlila ključna vprašanja o prihodnosti dela v IT sektorju. Razprava se je osredotočila na to, kako umetna inteligenca že danes spreminja delovna okolja, poslovne modele in vlogo človeka v družbi. Govorca sta izpostavila, da živimo v času izjemno hitrega razvoja umetne inteligence, še posebej generativne, ki odpira jasne priložnosti za podjetja in druge organizacije.
Ne gre zgolj za tehnološko zanimivost, temveč za konkretne poslovne učinke: avtomatizacijo, povečanje produktivnosti, podporo odločanju, napredno analitiko, razumevanje podatkov in celo pomoč na ustvarjalnih delovnih mestih. Umetna inteligenca torej ni več le del prihodnosti, že danes spreminja način dela in razmišljanja v številnih panogah.
To se že jasno kaže pri orodjih, kot je ChatGPT, ki po besedah Marka Štefančiča predstavljajo pravi »wake-up call«. Z njim se je prvič zares zavedel, da se ustaljeni modeli načini dela lomijo. Ob tem je poudaril, da umetna inteligenca ni več le tehnološka tema, temveč tudi geostrateški dejavnik. Država, ki bo prva razvila splošno umetno inteligenco, bo po njegovem mnenju postala vodilna sila sveta. Kot primer napredka je navedel kitajski startup, ki je v dveh letih razvil robote za kompleksna fizična opravila. Ti bodo kmalu delovali v rudnikih v Kazahstanu, kar pomeni začetek prehoda umetne inteligence iz digitalnega v fizični svet.
Sogovorca sta se dotaknila tudi konkretnih koristi, ki jih podjetja že danes beležijo pri uporabi umetne inteligence. Marko Štefančič je predstavil tri ravni, na katerih UI že zdaj ustvarja dodano vrednost v poslovnem okolju, in sicer: povečanje produktivnosti zaposlenih, optimizacija internih procesov ter razvoj povsem novih poslovnih modelov.
Prav v tej tretji ravni se po njegovem mnenju skriva največji preboj. Ko umetna inteligenca ne le podpira delo ljudi, temveč samostojno prevzema naloge, ki so jih nekoč opravljali visoko usposobljeni strokovnjaki. Takšni primeri se že pojavljajo tudi na področju storitev, kjer AI agenti opravljajo kompleksne naloge, kar radikalno spreminja ustaljene pristope in odpira prostor za inovativne poslovne modele prihodnosti.
V prihodnjih letih bomo tako vse pogosteje komunicirali z roboti. V določenih panogah, od storitev do prodaje, pa lahko že v naslednjih petih letih pričakujemo, da bo tudi do 20 % strank dejansko umetna inteligenca, ki bo samostojno opravljala nakupe, rezervacije in pogovore z drugimi sistemi.
Umetna inteligenca ne spreminja le tehnologije, temveč tudi ljudi in njihove vloge. Klasični IT poklici, kot je programiranje, postopno izgubljajo pomen. Namesto tega se potrebuje strokovnjake, ki razumejo arhitekture, povezave med tehnologijo in poslovanjem ter znajo smiselno vključiti rešitve v procese. Po drugi strani se zahteve po znanju tehnologije širijo tudi v ne IT poklice. Vsakdo, ki želi ostati relevanten v prihodnosti, bo moral razumeti delovanje tehnologije in jo znati uporabiti za podporo svojemu delu. Gre za transformacijo, kjer se meje med tehničnim in ne-tehničnim znanjem brišejo, prihodnost pa pripada tistim, ki so radovedni, se znajo hitro učiti in razmišljati kritično.
Še posebej pomembna je prenova izobraževanja. Sogovorca sta poudarila potrebo po uvedbi obveznega predmeta računalništva in informatike, ki uči algoritmičnega razmišljanja in razumevanja tehnologij že v osnovnih in srednjih šolah. Mlade je treba opolnomočiti za digitalni svet, kjer bo UI del njihove vsakdanjosti. Prav tako moramo kot družba vlagati v vseživljenjsko učenje: v prekvalifikacije in dokvalifikacije, s poudarkom na digitalnih kompetencah in znanju uporabe UI. Samo tako bomo lahko povečali število strokovnjakov, ki jih bo prihodnost nujno potrebovala.
V pogovoru sta se dotaknila tudi vprašanja digitalne suverenosti. Slovenija po investicijah v IKT in znanja zaostaja za povprečjem Evropske unije. Če želimo povečati produktivnost in inovativnost, moramo spodbujati predvsem mala in srednja podjetja k investicijam v digitalno preobrazbo. Hkrati pa potrebujemo lasten jezikovni model, zgrajen na slovenskih podatkih, z lastnim superračunalniškim centrom in domačimi strokovnjaki. Digitalna suverenost je vprašanje nacionalne varnosti in dolgoročne odpornosti.
Ob zaključku je Marko Štefančič podal pozitiven pogled v prihodnost. Verjame, da bo umetna inteligenca v prihodnjih letih povečala produktivnost tudi do desetkrat, kar bo omogočilo, da ljudje več časa posvetimo sebi, ustvarjanju in stvarem, ki nas veselijo. A ob tem opozarja na nujnost regulacije, in sicer, da kot družba ne zdrsnemo v tehnološki kaos, temveč ohranimo človečnost, etiko in nadzor. Vedno se moramo vprašati: če nekaj lahko naredimo, ali to tudi smemo?
»Produktivnost se bo nedvomno povečala in moja vizija – čeprav nisem več med najmlajšimi – je, da se bom lahko osredotočil na tisto, kar me resnično veseli. Ne želim, da bi bilo moje mesto v družbi omejeno na delo osem ur na dan, pet dni v tednu. Želim si, da bi imel več svobode, da delam takrat, ko je to smiselno, preostali čas pa namenim svojim hobijem in stvarem, ki me izpolnjujejo. Verjamem, da nam bo prihodnost omogočila ravno to, več prostora za tisto, kar si res želimo početi.« - Marko Štefančič, Gartner Slovenia.
POSNETEK POGOVORA TUKAJ >>
O tem, kje smo danes, da bi se lahko bolje usmerjali v prihodnje ukrepe in strateške razmisleke je v okviru razprave o prihodnosti umetne inteligence prof. dr. Tjaša Redek (EK UL) ponudila analitičen vpogled v trenutno stanje slovenske produktivnosti in uporabe umetne inteligence v podjetjih.
Slovenija po dodani vrednosti na uro še vedno zaostaja za povprečjem EU in Avstrijo. Tehnološko najbolj napredna podjetja dosegajo visoko dodano vrednost, a jih je zelo malo.
Slovenija je nad povprečjem EU po deležu visoko digitalno intenzivnih podjetij, a ima hkrati tudi nadpovprečen delež podjetij, ki zaostajajo. Umetno inteligenco uporablja 21 % podjetij, med večjimi kar 60 %. Največji preskok je opazen pri uporabi jezikovnih tehnologij in umetne inteligence v organizaciji, financah, trženju in prodaji.
Več kot 70 % podjetij pri uvajanju tehnologij poroča o težavah, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Ključna ovira so znanja in kompetence, zato je pomembno vključevanje zaposlenih in usposabljanje. Podjetja, ki uporabljajo UI, so inovativnejša, bolj prodorna in uspešnejša.
Eden ključnih izzivov, s katerimi se podjetja soočajo pri uvajanju umetne inteligence, ni zgolj tehnologija sama, ampak pomanjkanje jasnega načrta – kam vlagati, kje začeti in kako se izogniti pastem. Odgovore na ta vprašanja ponuja posodobljeni Vodič za uvajanje umetne inteligence v podjetja, ki ga je na dogodku predstavil Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI.
Kot je poudaril, je prvi vodič, izdan pred tremi leti, naletel na zelo pozitiven odziv zaradi praktičnosti in razumljivosti. V novi različici so vsebine razširjene in prilagojene različnim velikostim podjetij ter panogam, vključujejo pa tudi najnovejše zakonodajne okvire, kot sta AI Act in uredba o upravljanju podatkov. Posebna pozornost je namenjena generativni umetni inteligenci, kjer je poleg priložnosti treba nasloviti tudi etične dileme, varnostna vprašanja in pomen zaupanja uporabnikov.
Vodič izpostavlja štiri ključna področja, na katera morajo biti podjetja pri uvajanju pozorna: kulturo podjetja, talente, podatke in infrastrukturo. Priporočilo ostaja enako – začeti je treba postopno, z manjšimi in obvladljivimi projekti, ob zavedanju, da se umetna inteligenca ne uvaja na silo, temveč premišljeno in strateško.
»Umetna inteligenca bo vključena v vse poslovne sisteme, in če je ne bomo znali varovati, bomo imeli še večje težave, kot jih imamo danes s kibernetsko varnostjo.« - Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI
Gregor Šorn, direktor Belinke Perkemije, je predstavil izkušnjo podjetja, ki se je kot klasično proizvodno okolje odločilo za korak v smeri umetne inteligence, kljub začetnim pomislekom, ali je tehnologija sploh primerna zanje. Pri prvih korakih so si pomagali s posodobljenim Vodičem za uvajanje umetne inteligence, ki jim je služil kot dragoceno orodje za usmerjanje procesa. Največjo vrednost umetne inteligence v podjetju pa vidijo prav v njenem učinku na ljudi – kot je poudaril Šorn, UI ni nadomestek, temveč zaveznik zaposlenih, ki jim pomaga zmanjšati stres, poveča občutek varnosti in postaja nepogrešljivo orodje za zanesljivejše in bolj prijazno delovno okolje.
"Mi umetno inteligenco vidimo kot novi sestavni del vseh procesov in ne kot nekaj, kar deluje ločeno." - Vladimir Djurdjič, Actual I.T.
Dr. Franc Bračun iz NLB je poudaril, da umetna inteligenca v finančnem sektorju ni novost – klasične UI modele uporabljajo že desetletja. Nov izziv pa prinaša generativna umetna inteligenca, ki zahteva drugačen pristop tako pri tehnologiji kot pri ljudeh in organizacijskih procesih. Največja napaka pri uvajanju umetne inteligence je po njegovem mnenju ta, da se podjetja osredotočajo predvsem na tehnologijo in zanemarjajo pripravo zaposlenih. Ključno vprašanje ni več, kje dobiti strokovnjake, temveč kako opolnomočiti tiste, ki bodo umetno inteligenco uporabljali pri svojem delu.
Bračun je posebej izpostavil menedžerje kot pogosto spregledano skupino, ki bo v prihodnosti sočasno upravljala ljudi in AI agente. Ti bodo morali vedeti, kam uvajati tehnologijo, kako jo nadzorovati in kako usmerjati spremembe v procesih. Njihova vloga bo pri tem ključna.
Za zaključek je poudaril, da umetna inteligenca sama po sebi ni največji izziv. Največ časa, energije in premisleka gre v ljudi in procese. Če podjetja tega ne razumejo in se na spremembe ne pripravijo že danes, bodo čez nekaj let prepozna.
»Uspešna uvedba umetne inteligence v podjetja ni odvisna le od programske opreme ali podatkov, temveč predvsem od ljudi. Kar 70 % uspeha predstavlja upravljanje kadrov in procesov. Pri tem je vloga vodstev ključna, tudi ti morajo pridobiti osnovno razumevanje umetne inteligence, saj brez znanja ni možno sprejemati strateških odločitev. » - Franc Bračun, NLB d.d.
Mateja Pucihar Baebler z Združenja za informatiko in telekomunikacije je predstavila rezultate evropskega projekta Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA), katerega cilj je zmanjšati vrzel med ponudbo in potrebami po znanjih s področja umetne inteligence v Evropi. V okviru projekta so razvili 15 kompetenčnih modelov za različne AI profile, od podatkovnih analitikov do vodij AI projektov ter pripravili obsežna učna gradiva, ki vključujejo cilje učenja in podrobno strukturo znanj. Modeli podjetjem služijo kot osnova za razvoj lastnih kompetenčnih okvirjev ali pri oblikovanju zahtev pri zaposlovanju.
Poudarila je, da je Slovenija ena prvih, ki je v okviru ARISA pristopila k pilotiranju mikrodokazil– novih, modularnih oblik potrjevanja znanja, ki posameznikom omogočajo formalno priznanje tudi za krajše, ciljno usmerjene učne programe. Pilotno izvedbo bo maja izvedla Fakulteta za računalništvo in informatiko, kar predstavlja pomemben mejnik pri razvoju sistema izobraževanja, ki se lahko hitreje odziva na potrebe trga in vključuje širši krog udeležencev.
Dogodek smo zaključili z dvema okroglima mizama, ki sta osvetlili ključne vidike uvajanja umetne inteligence v podjetja – prva skozi strateški pogled, druga pa s poudarkom na razvoju kompetenc in dobrih praksah.
"Preden razmišljamo o etiki, moramo najprej razumeti, kaj umetna inteligenca sploh je." - prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL
Okrogla miza z naslovom Ključni koraki za pospešeno uvajanje umetne inteligence je poudarila, da uvajanje umetne inteligence ni zgolj tehnični izziv, temveč strateška odločitev, ki zahteva jasno opredeljene cilje, podporo vodstva in sodelovanje različnih profilov zaposlenih.
Za uspešno implementacijo so ključni kakovostni podatki, sistematičen pristop in razumevanje pravnih ter etičnih vidikov, še posebej v občutljivih okoljih, kot so javna uprava in zdravstvo. Slovenska podjetja pogosto vstopajo v AI projekte brez celostne strategije in premajhnega zavedanja, kaj želijo s tehnologijo doseči. Uvajanje UI mora spremljati tudi vlaganje v usposabljanje zaposlenih, saj razkorak med tehnološkim razvojem in pripravljenostjo podjetij postaja vse večji.
"Pri DARS-u umetno inteligenco že testno uporabljamo pri napovedovanju prometa in odzivanju na klicih, tako za uporabnike vinjet kot za pomoč na cesti." – Alenka Kolar, DARS d.d.
POSNETEK OKROGLE MIZE TUKAJ >>
Druga okrogla miza z naslovom S pravimi veščinami UI do uspešnih zgodb je pokazala, da uspešna uporaba umetne inteligence v podjetjih temelji predvsem na ljudeh: na kulturi sodelovanja, interni motivaciji ter povezovanju med tehničnimi in ne tehničnimi oddelki. Ključno je ustvariti okolje, kjer zaposleni raziskujejo nove tehnologije, prepoznavajo koristi in sami prispevajo k njihovemu uvajanju, tako v razvoju izdelkov kot v podpornih funkcijah, denimo v kadrovskih službah.
"Zaposleni so največji vir znanja, dajmo jih vključiti, poslušati in skupaj iskati rešitve." – Tina Baggia, INEA d.o.o.
Pomembno vlogo ima tudi ozaveščanje o odgovorni uporabi orodij – od varovanja podatkov do razumevanja, kako kakovostni morajo biti podatki za smiselne rezultate. Razvoj kompetenc pa ne sme temeljiti le na zaposlovanju novih kadrov, temveč tudi na izobraževanju obstoječih sodelavcev in povezovanju z izobraževalnimi ustanovami. Za prihodnost je ključno, da znanje postane stalni del organizacijske strategije.
Fotogalerija TUKAJ>>