Danes, 9. maja 2025, smo na Gospodarski zbornici Slovenije že tretje leto zapored slovesno podelili nagrade najboljšim slovenskim tekmovalcem s področja računalništva in informatike. V ospredju dogodka so bili mladi vizionarji - dijaki in študenti, ki s svojim znanjem, radovednostjo in vztrajnostjo premikajo meje digitalnega sveta. Za nepozabno doživetje je s svojo energijo in humorjem poskrbel Nik Škrlec, ki je dogodek povezoval in mu dodal posebno igrivost.
Dogodek je bil poklon največjim zvezdam računalništva in informatike – mladim, ki ne obvladajo le tipkovnice, temveč tudi miselne izzive sveta podatkov, programiranja in inovacij. Na odru so se predstavili najuspešnejši tekmovalci, ki so prejeli priznanja za svoje dosežke, obenem pa smo izpostavili tudi trud, znanje in potencial vseh sodelujočih mladih talentov, ki soustvarjajo rešitve prihodnosti.
Posebno priznanje smo namenili tudi mentorjem, ki imajo izjemno zaslugo, da se mladi sploh navdušujejo nad računalništvom in informatiko ter se odločajo za sodelovanje na tekmovanjih. To so vsi tisti, brez katerih bi številni uspehi naših tekmovalk in tekmovalcev sploh ne bili mogoči. Njihova predanost, znanje in zavzetost že vrsto let navdihujejo mlade – ne vodijo jih le skozi naloge, temveč jim odpirajo vrata v svet ustvarjalnega razmišljanja, raziskovanja in tekmovalnega duha.
Računalništvo ni orodje, ampak znanstvena disciplina – kot fizika
Dogodek je otvoril Andrej Brodnik, predsednik komisije za tekmovanja pri ACM Slovenija, ki je podelil nagrade mentorjem in se jim iskreno zahvalil za ves njihov trud. Ob tem je poudaril, da bi si prav vsak mentor danes zaslužil nagrado.
Izpostavil je pomen tekmovanj: »Percepcija tekmovanj pri mladih je zelo raznolika – od zabave do dokazovanja kakovosti, in vsako tekmovanje mora na nek način zadovoljevati to celotno mavrico pričakovanj.« Najmnožičnejše tekmovanje ACM je Bober in v njem sodeluje 30.000 učencev in dijakov. Le-te želimo nato preko tekmovanja Pišek pripeljati do tekmovanj RTK in UPM. In zakaj? Nikakor ne zato, ker menimo, da bi vsi, ki jih zanima RIN, morali po poklicni poti IKT strokovnjaka, ampak zato, ker mora imeti vsak mlad Slovenec možnost in pravico uspeti v svojem poklicu v digitalnem svetu 21. stoletja.
Opozoril pa je na resno pomanjkanje primerljive digitalne izobrazbe v slovenskem šolskem sistemu: »Tu smo strašansko kratki, kar ima za posledico, da so naši otroci povsem nekonkurenčni v primerjavi s svojimi vrstniki v tujini. Hkrati se poglablja razkorak med tistimi, ki si lahko kakovostno izobraževanje privoščijo, in tistimi, ki si ga ne morejo.«
Mladi naj bodo ambiciozni, zvedavi in odgovorni – podjetja pa morajo odpreti vrata sodelovanju
Igor Zorko, podpredsednik GZS, je poudaril, da je ključ do sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom v uvajanju predmeta računalništva in informatike ter prilagoditvi izobraževalnega modela spodbujanju razmišljanja, učenju učenja in motivaciji mladih, »da so ambiciozni, zvedavi in odgovorni.«
Obenem meni, da morajo tudi podjetja narediti svoj del: »Več vlagati v programe izobraževanja in institucije ter vabiti otroke v branžo z programi vseživljenjskega izobraževanja.« Poudaril je pomen partnerskega povezovanja: »Spodbujanje razvoja idej, projektov in ekip bi lahko podjetja financirala, ustanove pa spodbujale in organizirale v partnerstvu.«
Navdih med znanstveno fantastiko in odgovorno tehnologijo
Inženirka leta 2024, Rebeka Kropivšek Leskovar, je s svojim razmislekom na dogodku odprla pogled v razmislek o odgovorni tehnologiji in vlogi mladih v tem svetu. Kot pravi, jo je na inženirsko pot navdihnila znanstvena fantastika – od utopičnih svetov, kot je Star Trek, ki so v njej zbudili željo po ustvarjanju boljšega sveta, do distopij, kot je Blade Runner, ki jo tudi danes znova in znova opominjajo, »kako lahko nebrzdan tehnološki razvoj v službi rasti škoduje družbi in okolju.«
Mladim, še posebej dekletom, sporoča, naj ne obupajo, če se ne prepoznajo kot »tehnični tipi«: »Sama zase ne bi nikoli rekla, da sem tehnični tip človeka, prej umetniški, pa sem vseeno pristala v inženirskem poklicu. Moja ustvarjalnost mi je na koncu prišla najbolj prav.«
Umetna inteligenca ima ogromen potencial, a tudi odgovornost, da z njo ravnamo premišljeno
Eden izmed sogovorcev na dogodku je bil tudi Uroš Ocepek, navdihujoč učitelj v Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje in pionir uvajanja umetne inteligence v izobraževalni proces. V umetni inteligenci vidi veliko priložnost za izboljšanje pouka, tako za dijake kot za učitelje. Dijakom omogoča personalizacijo učenja, saj lahko orodja na podlagi njihovih odgovorov in napredka prilagajajo naloge in nudijo takojšnjo povratno informacijo, delujejo kot individualni tutorji ter spodbujajo globlje razumevanje vsebin.
A ob tem opozarja, da so ob priložnostih tudi nevarnosti. »Če dijaki zgolj prekopirajo rešitve, brez razumevanja, tvegamo površinsko znanje. Slepa vera v algoritme lahko izniči kritično presojo. In brez sistematičnega pouka računalništva se digitalni razkorak med uporabniki in razumevalci poglablja.«
Po njegovem mnenju slovenski šolski sistem še ni pripravljen na integracijo naprednih tehnologij. »Primanjkuje tekočih vsebin, učitelji so prezaposleni, infrastruktura je pomanjkljiva, in politična volja za resne spremembe je šibka. Naše otroke bi morali že zgodaj opremiti z aktualnimi znanji in veščinami.«
Verjame, da moramo mlade iz uporabnikov preoblikovati v ustvarjalce. »Ključno je sistematično učenje osnov algoritmov in podatkovnih struktur, projektno delo, mentorstvo, povezave z univerzami in podjetji ter vključevanje v reševanje konkretnih lokalnih izzivov.«
Akademski svet ne le sledi umetni inteligenci, v Sloveniji ga sooblikujemo
Na dogodku se nam je pridružil tudi prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Kot je poudaril, imajo slovenski raziskovalci zelo močno tradicijo na področju umetne inteligence: »Na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani, preko dve tretjini zaposlenih deluje ravno na tem področju. Slovenski akademski svet zato ne le sledi tehnološkim premikom, pač pa jih ustvarja.«
Ko gre za prenos vrhunskega znanja iz akademskega okolja v podjetja in širšo družbo, meni, da je zavest o moči UI danes v industriji že močno prisotna. »Industrija zaposluje vedno bolj izobražen kader na tem področju, kar olajšuje komunikacijo in prenos znanja. Glavni izzivi pa ostajajo ambicioznost industrije, pripravljenost raziskovalcev in ustrezno financiranje prenosa v prakso.«
Posebej izpostavlja, da računalniške tehnologije močno vplivajo na naša življenja. »Zato je ustvariti zavedanje o ozadjih teh tehnologij v celotni populaciji mladih družbeni imperativ. Računalništvo razumem kot miselni proces, ne nujno kot rabo računalnika, ki razvija način razmišljanja o reševanju problemov. In tega trenutno vsi učenci osnovnih in srednjih šol niso deležni.«
Tekmovanja so danes nadomestilo za tisto, kar bi morale omogočati šole
Predsednik ACM Slovenija Ljupčo Todorovski je na dogodku mladim položil na srce, naj ostanejo samozavestni in vztrajni: »Mladi se ne smete pustiti prepričati, da bo umetna inteligenca vedno boljša programerka od vas. Bodite vztrajni, programirajte bolje od nje in se pripravite za razvoj umetne inteligence naslednje generacije.«
Tekmovanja iz računalništva in informatike pa so zanj ključna priložnost za mlade, še posebej dokler ti predmeti niso obvezni v šolskem sistemu. »Učenci skozi priprave na tekmovanja spoznavajo svet računalnikov in programiranja.«
Pogled naprej - strateška naložba v znanje in prihodnost
Kot je ob zaključku dogodka poudaril Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, zbornica vidi svojo vlogo kot povezovalca med gospodarstvom, izobraževalnim sistemom in mladimi talenti. »Uvedba predmeta Računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole je nujen korak k zgodnjemu razvoju digitalnih kompetenc. Menimo, da je to strateška naložba v prihodnost, saj mladi že v osnovni šoli pridobijo temeljna znanja o logičnem razmišljanju, algoritmih, osnovah programiranja in digitalni varnosti. Znanja, ki bodo ključna za njihovo prihodnjo zaposljivost in aktivno vlogo v digitalni družbi.«
Dodaja, da če želimo dolgoročno okrepiti digitalno konkurenčnost Slovenije, moramo vlagati v razvoj digitalnih poklicev in ustvarjati okolje, ki mlade spodbuja k ustvarjalnosti, inovativnosti in povezovanju z industrijo. »Smo previdno optimistični, tudi zaradi dogodkov kot je današnji – a so potrebni še odločnejši koraki na ravni politike in izobraževalnega sistema.«
Ob koncu pa jasen poziv nagrajencem: »Slovenija vas potrebuje. Vaša znanja in ambicije so ključni gradniki digitalne prihodnosti, zato ostanite radovedni, pogumni in odprti za sodelovanje.«
KDO SO LETOŠNJI NAGRAJENCI:
Nagrado NAJ MENTOR letos prejmejo: Nataša Makarovič, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana Dejan Žmavc, Osnovna šola Angela Besednjaka, Maribor Jelko Urbančič, Zavod za računalniško izobraževanje, Ljubljana
Posebno nagrado najboljših v tekmovanju Boder prejmejo: Tine Rupar, Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas: 6. razred – prvo mesto Matija Rogelja, Osnovna šola Draga Bajca Vipava: 7. razred – prvo mesto Brigita Kočevar, Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika: 8. razred – prvo mesto Žan Štefan Buh, Osnovna šola Orehek Kranj: 9. razred – prvo mesto Lucija Kutin, Gimnazija Bežigrad: 1. letnik – prvo mesto Rok Lavrič, Gimnazija Bežigrad: 2. letnik – prvo mesto Jakob Slak, Gimnazija Vič: 3. letnik – prvo mesto Janez Bartol, Zavod sv. Frančiška Saleškega Gimnazija Želimlje: 4. letnik – prvo mesto
Posebno nagrado najboljših v tekmovanju mladi RTK dobijo: Jovana Radovanović, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor: Mladi RTK, 1. skupina – 1. mesto Rok Kužner, Osnovna šola in vrtec Ankaran: Mladi RTK, 2. skupina – 1. mesto Posebno nagrado najboljših v tekmovanju RTK dobijo: Miha Božič, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota: RTK, spletne aplikacije – 1. mesto Jaka Horvat, Gimnazija Murska Sobota: RTK, 1. skupina – 1. mesto Taras Vuk, Gimnazija Bežigrad: RTK, 2. skupina – 1. mesto Luka Heric, II. gimnazija Maribor: RTK, 3. skupina – 1. mesto Posebno nagrado najboljših v tekmovanju UPM: Prvaki UPM - Ekipa Tree toed sloths, Univerza v Ljubljani Job Petrovčič Luka Horjak Jakob Schrader
Nagrade za posebne dosežke: Tekmovanje ICPC EUC (International Collegiate Programming Contest Europe Championship) Najboljša ekipa iz Slovenije na tekmovanju ICPC 2024/25. Zasedli 36. mesto s 5. rešenimi nalogami-Ekipa Univerze v Ljubljani: Bor Brudar Jakob Žorž Nejc Mozetič Tekmovanje EGOI (European Girls' Olympiad in Informatics) Lara Stamać, Zavod za računalniško izobraževanje Ljubljana: pohvala na EGOI Tekmovanje IAIO (International AI Olympiad) Brest Lenarčič, Šolski center Rogaška Slatina: prvak IAIO
Dogodek je organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, v sodelovanju z SRIP GoDigital in ACM Slovenija.
Iskrena zahvala tudi našim podpornikom: A1, Advant, Epilog, Huawei, Seyfor, SID banka, Telekom Slovenije, ZZI in Žejn.
Za kulinarični del dogodka pa se zahvaljujemo: Ljubljanskim mlekarnam in Žitu.
In našemu spletnemu podporniku: Pasadena Generator.
FOTOGALERIJA TUKAJ>>