Evropska komisija je izdala Poročilo o stanju digitalnega desetletja za Slovenijo za leto 2025, kjer ugotavlja, da ima Slovenija dobro razvito digitalno infrastrukturo, vendar zaostaja na področju digitalnih veščin. Aktivno sodeluje v evropskih tehnoloških projektih (kvantne tehnologije, polprevodniki, oblačne storitve, umetna inteligenca) ter si je zastavila 13 ambicioznih nacionalnih ciljev, usklajenih z evropskimi za leto 2030. Po trenutnem napredku je 63 % kazalnikov na pravi poti.
Povezljivost se je bistveno izboljšala, zlasti na področju 5G omrežja, kjer Slovenija dosega 96,7 %, z najvišjo rastjo med državami članicami. Kljub temu je uporaba 5G storitev še vedno pod povprečjem EU.
Na področju digitalnih spretnosti ima Slovenija velik primanjkljaj: le 46,7 % prebivalcev ima osnovne digitalne spretnosti, kar je pod povprečjem EU. Na področju IKT strokovnjakov Slovenija beleži napredek, vendar cilji ostajajo daleč. Leta 2024 je njihov delež v skupni zaposlenosti znašal 4,3 %, kar je sicer več kot leto prej (3,8 %), a še vedno pod povprečjem EU (5,0 %) in bistveno pod slovenskim ciljem za leto 2030 (10 %). Pozitivno izstopa rast deleža žensk med IKT strokovnjaki, ki se je povzpela na 19,2 % (EU: 19,5 %), pri čemer Slovenija beleži nadpovprečno rast. Kljub temu večina obstoječih ukrepov ostaja preozko usmerjena (npr. le na področja kibernetske varnosti in kvantnih tehnologij), proračun za ukrepe pa je bil v prilagojenem načrtu celo znižan.
Napredne tehnologije (AI, oblak, podatkovna analitika) so v uporabi pri 44,7 % podjetij, pri čemer izstopajo velika podjetja (npr. AI uporaba 59,7 %) v primerjavi z MSP-ji (19,8 %). Slovenija je močno usmerjena v razvoj umetne inteligence: načrtuje vzpostavitev AI Factory in AI kompetenčnega centra.
Digitalna intenzivnost MSP je pod cilji – dosežena je bila pri 67,6 % MSP (cilj 90 %). Podpora MSP ostaja omejena in se zanaša na že obstoječe ukrepe (npr. digitalni vavčerji, EDIH podpora).
Na področju kibernetske varnosti Slovenija zaostaja – tako po znanju uporabnikov kot po varnostnih praksah v podjetjih . V izobraževalnem sistemu sicer potekajo pilotni projekti za usposabljanje učiteljev in dijakov na področju kibernetske varnosti.
Digitalizacija javnih storitev je pod povprečjem EU (78,6 za državljane; 85,0 za podjetja), a ima visoko uporabo (več kot 80 % prebivalcev uporablja e-storitve). E-ID shema je vzpostavljena, a uporaba še ni široka (35,7 %). Na področju varovanja demokracije in boja proti dezinformacijam Slovenija izstopa z nacionalnimi kampanjami, sodelovanjem znanih oseb in aktivnostmi AKOS-a. Kljub temu Slovenci v nizki meri preverjajo verodostojnost spletnih vsebin.
Na področju digitalne zelene preobrazbe Slovenija uvaja digitalne dvojčke in posodablja javna naročila z zelenimi merili, a manjkajo sistemski pristopi za povezovanje digitalnega in zelenega. 64 % Slovencev verjame, da digitalne tehnologije lahko pomagajo pri boju proti podnebnim spremembam.
V revidirani Nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje je opredeljenih 81 ukrepov v skupni vrednosti 685 milijonov evrov, kar predstavlja 1 % BDP. Največ sredstev je namenjenih osnovnim digitalnim veščinam in umetni inteligenci, vendar poročilo opozarja, da številni izzivi ostajajo nenaslovljeni, zlasti pri veščinah in digitalizaciji podjetij.
Več: Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2025 za Slovenijo ( DESI )
https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/digital-decade-2025-country-reports