Poročilo McKinsey Technology Trends Outlook 2025 identificira 13 tehnoloških področij, ki bodo v prihodnjem desetletju oblikovala globalno gospodarstvo. Med njimi se kot prv izmed njih izkazujejo Agentic AI, aplikacijsko-specifični čipi, energija in trajnost ter XR tehnologije, saj imajo največji vpliv na gospodarstvo, zaposlovanje in družbo. V članku podajamo pregled vseh  treh trendov, ki so visoko na prioritetnem seznamu področij s katerimi se ukvarja SRIP GoDigital. Aplikacijsko - specifične čipe in polprevodnike smo v analizi spustili, saj so trenutno področje s katerim se SRIP GoDigital ne ukvarja aktivno in zgolj spremlja njegov razvoj ter morebiten dvig tržnega potenciala le teh za slovenski IKT sektor. 

Leto 2025 pomeni prelomnico v razvoju digitalnih tehnologij. Umetna inteligenca, ki je še pred nekaj leti veljala za poskusno področje, je danes postala standard v gospodarstvu in javni upravi. Generativni modeli in agentni sistemi se uporabljajo v vsakdanjih poslovnih procesih – od bančništva in zdravstva do energetike. Napredni čipi in digitalno-zelene tehnologije pa postajajo osnova globalne konkurenčnosti, saj brez njih ni mogoče graditi novih rešitev. 

Hkrati geopolitična dinamika postavlja nove prioritete: 

• tehnološka suverenost ( podatkovni centri,  AI infrastruktura, čipi) 
• kibernetska varnost (od NIS2  direktive do kvantno-varnih rešitev), 
• trajnostni razvoj (Green Deal, krožno gospodarstvo, pametna omrežja). 

ZDA, Kitajska, EU in Bližnji vzhod vlagajo stotine milijard evrov v gradnjo novih zmogljivosti. Evropska unija se odziva s paketom zakonodaje (AI Act, Data Act, Chips Act, NIS2), ki naj bi zagotovil digitalno avtonomijo in varnost evropskega gospodarstva. 

Za Slovenijo to pomeni dvojni izziv in priložnost. Po eni strani mora naš IKT sektor slediti globalnim trendom, da ne izgubi konkurenčnosti. Po drugi strani pa se Slovenija kot članica EU lahko pozicionira kot nišni igralec, ki s svojim znanjem in agilnostjo sooblikuje evropske inovacijske projekte. To zahteva pravočasne investicije v kadre, infrastrukturo in vključevanje v evropske konzorcije . 

V nadaljevanju članka bomo zato analizirali vse identificirane trende, s posebnim poudarkom na tistih, ki imajo za slovensko gospodarstvo največjo strateško vrednost: Agentic AI, energija in trajnost ter XR tehnologije. 

Med trendi se kot najpomembnejši izkazujejo: 

• Agentic AI – avtonomni digitalni agenti, ki nadgrajujejo generativno umetno inteligenco in lahko samostojno izvajajo zaporedne naloge. 
• Energija in trajnost – povezava digitalizacije z zelenim prehodom, kjer umetna inteligenca in digitalni dvojčki postajajo nepogrešljivi. 
• XR tehnologije - razširjena, virtualna in mešana resničnost prinašajo nove načine za izobraževanje, usposabljanje in sodelovanje na daljavo. 

1. Agentic AI označuje novo generacijo umetne inteligence, ki nadgrajuje generativno AI. Če so generativni modeli (ChatGPT, Gemini, Claude ipd.) sposobni ustvarjati besedilo, slike ali kodo na podlagi poziva, so agentni sistemi zasnovani za izvajanje kompleksnih, večkorakovnih nalog z minimalnim nadzorom človeka. Ne gre več le za “odgovarjanje na vprašanja”, temveč za digitalne sodelavce, ki znajo razumeti cilj, razčleniti nalogo na podnaloge, se povezati z različnimi orodji (API, baze podatkov, ERP sistemi) ter spremljati lastno izvajanje. 

Ključni gradniki Agentic AI so: 

• Planiranje nalog (task planning): sposobnost razdelitve cilja na logične korake in njihovo zaporedno izvedbo. 
• Multimodalnost: agenti razumejo in kombinirajo besedilo, slike, zvok, video in senzoriko. 
• Spomin in kontekst: agenti lahko hranijo dolgoročne podatke, se vračajo na prejšnje interakcije in jih upoštevajo. 
• Samodejna integracija z orodji: agenti se povezujejo s podatkovnimi bazami, CRM sistemi, koledarji, komunikacijskimi orodji in drugimi aplikacijami. 
• Samoevalvacija in izboljševanje: agenti ocenjujejo lastne rezultate, popravljajo napake in predlagajo izboljšave. 

Po podatkih McKinsey Technology Trends Outlook 2025 je Agentic AI najhitreje rastoče področje v AI ekosistemu: 

• Med letoma 2023 in 2024 se je število delovnih mest povezanih z agentnimi sistemi povečalo za +985 %. 
• Investicije v podjetja, ki razvijajo agentne platforme, so v 2024 presegle 1,1 milijarde USD. 
• Več kot 60 % vprašanih podjetij v raziskavi navaja, da bo Agentic AI v naslednjih petih letih postal del njihovega poslovanja. 

Pomen je trojen: 

1. Produktivnost – agenti avtomatizirajo zamudne procese, kar prinaša 20–30 % izboljšave v storitvenih sektorjih. 
2. Dostopnost AI – tudi manjša podjetja lahko uporabljajo agente kot digitalne sodelavce brez obsežnega znanja o kodiranju. 
3. Sprememba poslovnih modelov – podjetja lahko ponujajo nove storitve (npr. 24/7 digitalni svetovalci, avtonomna podpora strankam). 

Velika tehnološka podjetja so že prepoznala potencial: 

• OpenAI je predstavil Operator, osebnega digitalnega pomočnika, ki lahko opravlja naloge v aplikacijah in na spletu. 
• Salesforce razvija Agentforce, namenjen avtonomnemu CRM upravljanju. 
• Darktrace uporablja agente za zaznavanje in blokiranje kibernetskih groženj v realnem času. 
• V Aziji podjetja kot Baidu in Alibaba uvajajo agente v e-trgovino in finančne storitve. 

Startupi, kot so Adept AI, AutoGPT in LangChain, gradijo odprtokodne okvire, ki omogočajo hitro gradnjo agentnih aplikacij. 

Primeri uporabe 

• Bančništvo in zavarovalništvo: agenti izvajajo preverjanje skladnosti (KYC/AML), analizirajo pogodbe in pripravljajo povzetke tveganj. 
• Zdravstvo: agenti obdelujejo podatke o pacientih, pripravljajo poročila za zdravnike, nudijo digitalno triažo. 
• Industrija: agenti upravljajo logistične procese, optimizirajo proizvodne linije in koordinirajo dobavne verige. 
• Kibernetska varnost: agenti delujejo kot “digitalni imunski sistem”, ki samodejno zaznava in izolira grožnje. 
• Izobraževanje: personalizirani digitalni tutorji, ki spremljajo napredek učencev. 

Tveganja in izzivi 

• Regulacija in etika: kdo je odgovoren, če agent sprejme napačno odločitev? 
• Varnost: agenti imajo dostop do orodij in podatkov, zato so privlačna tarča za zlorabe. 
• Transparentnost: uporabniki morajo vedeti, kdaj komunicirajo z agentom in ne s človekom. 
• Zaupanje: brez robustnih mehanizmov za razlago odločitev bo adopcija počasnejša. 

2. Digitalno za zeleno – tehnologija kot katalizator trajnostnega prehoda 

Digitalno za zeleno predstavlja povezovanje digitalnih tehnologij z energetskim in okoljskim prehodom. Gre za eno najbolj financiranih področij leta 2024, kjer digitalizacija ni več le podpora, ampak nujni pogoj za doseganje ciljev podnebne nevtralnosti. 

Ključni gradniki 

• Pametna omrežja (smart grids): omrežja, ki s pomočjo senzorjev in AI usklajujejo proizvodnjo in porabo. 
• Mikro-omrežja in lokalna energija: podjetja, skupnosti ali celo posamezne stavbe postajajo energetsko samozadostne. 
• Digitalni dvojčki: simulacija in optimizacija elektrarn, daljnovodov in distribucije. 
• Algoritmi umetne inteligence: napovedovanje porabe, prilagajanje tarif, optimizacija baterijskih parkov. 
• Energetski sektor je eden največjih virov emisij, hkrati pa ima največ potenciala za transformacijo. 
• McKinsey izpostavlja, da digitalno podprti sistemi lahko prinesejo 20–25 % višjo učinkovitost pri rabi energije. 
• Investicije v obnovljive vire in digitalno infrastrukturo rastejo hitreje kot v kateremkoli drugem tehnološkem trendu. 

Primeri uporabe

• Energetska podjetja: digitalni dvojčki hidroelektrarn za optimizacijo pretoka in vzdrževanja. 
• Mesta: pametna omrežja, ki prilagajajo javno razsvetljavo in promet glede na porabo energije. 
• Podjetja: AI sistemi, ki zmanjšajo stroške elektrike z usklajevanjem proizvodnje in porabe. 

Slovenija in EU 

• Slovenija: GEN-I, Elektro Ljubljana in Dravske elektrarne že razvijajo projekte, ki združujejo obnovljive vire in digitalne rešitve. 
• EU: Zeleni dogovor in energetski zakonodajni paket zahtevata digitalizacijo energetskih sistemov; to pomeni nove tržne priložnosti za IKT podjetja. 

Tveganja in izzivi 

• Regulacija in standardi: interoperabilnost različnih platform. 
• Kibernetska varnost: energetska infrastruktura je kritična in zato tarča napadov. 
• Investicije: visoki začetni stroški za prehod iz zastarelih sistemov. 

3. XR tehnologije – razširjena resničnost kot orodje za industrijo, izobraževanje in družbo 

XR (extended reality) združuje virtualno (VR), obogateno (AR) in mešano resničnost (MR) ter predstavlja eno izmed ključnih področij, kjer se digitalizacija neposredno preliva v prakso podjetij in izobraževalnih ustanov. 

Ključni gradniki 

• Industrijske simulacije in prototipiranje: podjetja lahko preizkušajo nove procese ali izdelke brez fizičnih prototipov. 
• Oddaljeno sodelovanje in podpora: strokovnjaki lahko na daljavo vodijo servisne ekipe ali nudijo tehnično pomoč prek AR očal. 
• Izobraževanje in usposabljanje: realistične simulacije za varno učenje kompleksnih postopkov (medicina, proizvodnja, logistika). 
• Zabava in kultura: XR preoblikuje gaming industrijo, muzejske izkušnje in turizem. 

Podatki McKinsey kažejo, da se trg XR rešitev med 2023–2024 povečuje z več kot 50 % letno rastjo, pri čemer več kot polovica industrijskih podjetij načrtuje integracijo AR/VR orodij v proizvodnjo ali usposabljanje. 

Primeri uporabe 

• Proizvodnja: AR očala, ki prikazujejo postopke montaže ali opozarjajo na napake v realnem času. 
• Gradbeništvo: VR modeli stavb za preverjanje varnosti in energetskih lastnosti še pred gradnjo. 
• Zdravstvo: simulacije kirurških posegov za študente medicine in vadbo brez tveganja za pacienta. 
• Turizem in kultura: virtualni ogledi destinacij in muzejskih eksponatov. 

Slovenija in EU 

• Slovenija: XR Lab Univerze v Ljubljani, XR podjetja v Tehnološkem parku Ljubljana in številni startupi razvijajo orodja za industrijo in izobraževanje. 
• EU: programi, kot je XR4Europe, povezujejo raziskovalne centre in industrijo, da bi pospešili razvoj evropskega XR ekosistema. 

Tveganja in izzivi 

• Standardizacija: interoperabilnost med različnimi platformami. 
• Dostopnost: visoki stroški XR opreme za mala podjetja in izobraževalne ustanove. 
• Uporabniška izkušnja: fizične omejitve (npr. slabost pri uporabi VR očal) in potrebna ergonomija. 

Zaključek 

Tehnološki trendi leta 2025 kažejo, da svet stopa v obdobje, kjer umetna inteligenca, digitalno-zelene tehnologije in razširjena resničnost ne predstavljajo več eksperimentov, temveč temeljne gradnike prihodnjega gospodarstva. 

Za Slovenijo je to priložnost, da svojo agilnost in znanje v IKT sektorju poveže z evropskimi partnerstvi ter razvija rešitve v nišah, kjer lahko tekmuje z večjimi trgi: 

• Agentic AI kot digitalni sodelavci za podjetja, 
• Digitalno za zeleno kot osnova za trajnostni prehod, 
• XR tehnologije kot nova platforma za industrijo, izobraževanje in kulturo. 

Če bo slovenski ekosistem pravočasno investiral v kadrovske kompetence, infrastrukturo in vključevanje v evropske projekte, lahko postane en izmed prepoznavnih igralcev na področjih, ki bodo definirala naslednje desetletje digitalnega razvoja.