»V viziji Made in Slovenija 2035 smo digitalizacijo postavili v samo jedro prizadevanj za višjo dodano vrednost, večjo produktivnost, globalno konkurenčnost in trajnostni razvoj. Digitalne tehnologije in umetna inteligenca pri tem nista le orodji – sta nujna predpogoja, da slovenska podjetja naredijo preboj, razvijejo nove poslovne modele in modernizirajo svoje procese ter storitve. Če želimo te priložnosti uresničiti, moramo kot država in gospodarstvo hitreje in bolj odločno vlagati v digitalne tehnologije, hkrati pa poskrbeti za dvig digitalnih kompetenc zaposlenih ter okrepiti IKT panogo, pa tudi postaviti demo centre in oblikovati enostavne mehanizme državne podpore, ki bi podjetjem omogočali, da digitalne in rešitve UI (umetne inteligence) hitro preizkusijo v praksi,« je predsednik GZS povzel glavne izzive ter izpostavil tudi pomen varne, zmogljive, zaupanja vredne digitalne infrastrukture, ki bo omogočila pospešeno digitalizacijo gospodarstva in varno uporabo umetne inteligence.
Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je dejala, da digitalizacija javnega sektorja pomeni manj birokracije ter hitrejše, cenejše in bolj transparentne postopke. »Razvoj umetne inteligence vidimo kot dodatno možnost za modernizacijo javne uprave, predvsem z digitalizacijo tipičnih uradniških opravil. Pri tem se soočamo tudi z izzivi, denimo s številnimi analognimi administrativnimi ovirami, predvsem pa z izzivi v kulturi delovanja. Zavedamo se, da digitalizacija ni naloga IT oddelkov, ampak vodstva,« je povedala. Po njenem mnenju je digitalizacija tako pomembna, da bi morali država, znanost in gospodarstvo skleniti družbeni dogovor o njej, odporen na politične menjave. Med prizadevanji države za hitrejšo digitalizacijo je izpostavila zagotavljanje infrastrukture, med drugim uspešno vlogo za super računalnik in novi kompetenčni center za umetno inteligenco, pa tudi digitalna inovacijska središča za mala in srednja podjetja, ki jih država sofinancira. Dodala je še pomen prilagodljive zakonodaje na tem področju in razvijanja zaupanja v umetno inteligenco. »Imamo ljudi, znanje in priložnosti – to moramo znati v sodelovanju izkoristiti, pa uspeh Slovenije gotovo ne bo zaostal,« je zaključila.
Partnerstvo za digitalni preboj
Tudi na okrogli mizi z naslovom Partnerstvo za digitalni preboj, ki jo je tako kot celotno prireditev moderirala Nataša Briški, so predstavniki države in gospodarstva poudarili, da lahko s sodelovanjem pri uvajanju naprednih tehnologij in digitalnih kompetenc ustvarimo nove prebojne priložnosti za Slovenijo. Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, je povedala, da so umetno inteligenco, s katero se ukvarjajo že več kot 50 let, v Siemensu postavili v osrčje, saj menijo, da je za podjetja to največja tehnološka priložnost tega stoletja. Pri tem največji izziv ni tehnološki, ampak finančni, kulturni in organizacijski. Navedla je nekaj primerov konkretnih učinkov digitalizacije: po zaslugi uporabe industrijskih kopilotov beležijo 30 % višjo produktivnost in 30 % nižje stroške; čas vzpostavitve proizvodnje iz nič se je zmanjšal za 40 %; s prediktivno analitiko so za 70 % zmanjšali zastoje v proizvodnji. Dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, je pojasnila, da država trenutno namenja velike investicije temu področju s ciljem dviga konkurenčnosti gospodarstva. »Po eni strani razvijamo rešitve za podporo državni upravi, da bo ta bolj učinkovita in produktivna, na drugi strani pa mehanizme za podporo gospodarstva in celotne družbe za ustrezno uporabo te tehnologije, saj predvsem mala in srednja podjetja potrebujejo veliko podpre pri uvajanju takih rešitev,« je dejala. Strašljivo se ji zdi, da več kot polovica slovenskih podjetij ni zaznala potrebe po digitalizaciji – prepričana je, da teh podjetij v nekaj letih ne bo več na trgu. Antropolog izr. prof. dr. Dan Podjed je poudaril pomen razmisleka o družbenih posledicah digitalizacije družbe. »Doseči moramo družbeni dogovor, v kaj se bomo preobrazili, saj o tem trenutno na svetovni ravni odloča šest ljudi. Družabna omrežja nas namreč niso naredila bolj družabne, ampak smo postali bolj razdruženi. Ali bomo zaradi umetne inteligence bolj inteligentni?« se je vprašal Podjed. Dodal je še razmislek, da bi v Sloveniji lahko razvijali svoje digitalne modele – saj kdor obvladuje podatke, obvladuje prihodnost. Dr. Peter Wostner, sekretar na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, meni, da bi morali biti v Sloveniji na področju digitalizacije bolj ambiciozni. »Glede strahu, da nam bo digitalizacija pojedla službe – saj nimamo premalo služb, ampak premalo ljudi zanje! Torej moramo sprostiti delovanje številnih sistemov. Skleniti moramo družbeni dogovor in skozi primere dobre prakse pokazati, zakaj je digitalizacija v interesu vseh, hkrati pa na konkretnih primerih opozarjati na izzive, ki jih prinaša,« je dejal. Rebeko Kropivšek Leskovar, inženirko leta 2024 in najmlajšo udeleženko omizja, preseneča, da »se po vsem tem času ne učimo iz napak in pri razvoju novih tehnologij ne sodelujemo z družboslovci.« Prav tako se ji zdi nesmiselno, da se danes v šolah učijo isto kot so se naši starši. Poudarila je pomen učenja novih znanj za prihodnost, med drugim kreativnega razmišljanja in ustvarjalnosti ter širjenja ljubezni do ustvarjalnosti, pa tudi povedala, da se napak ni treba tako zelo bati. Najboljši digitalni projekti leta 2025 Na konferenci je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal podelila nagrado za najboljši digitalni projekt leta 2025 podjetju Better d.o.o. za projekt načrta dolgotrajne personalizirane oskrbe za London, ki dokazuje, da lahko slovensko znanje ustvarja rešitve z globalnim vplivom. »V Londonu smo povezali 10 milijonov prebivalcev in vse ključne izvajalce zdravstvene in socialne oskrbe v enoten sistem, ki zagotavlja resnično celovit pogled na pacienta,« je povedal Tomaž Gornik, direktor in ustanovitelj, Better d.o.o. Na vprašanje, kdaj lahko podoben sistem pričakujemo v Sloveniji, je odgovoril, da pravkar podpisujejo pogodbo za tak načrt oskrbe v Sloveniji, ki naj bi ga dostavili do 30. junija 2026. Med finalisti nagrade GoDigital 2025 sta bila še dva projekta. Projekt Betonarna 2.0: digitalni dvojček in umetna inteligenca za pametno gradnjo podjetja PRIOT d.o.o. dokazuje, kako lahko digitalizacija popolnoma preobrazi tradicionalno industrijo – v sodelovanju z GIC GRADNJE so digitalizirali proizvodnjo betona. Po besedah Blaža Jakopina, direktorja podjetja Priot d.o.o., se že kažejo tudi prihranki. Ta projekt je prejel tudi posebno priznanje za inovativno digitalno transformacijo industrije. Projekt Digitalna transformacija kontaktnega centra z uporabo umetne inteligence in glasovne asistentke PIA Pošte Slovenije d.o.o. pa dokazuje, kako lahko umetna inteligenca izboljša uporabniško izkušnjo ter razbremeni zaposlene. V sodelovanju s podjetjema Smartis d.o.o. in Nito d.o.o. so uvedli večkanalno komunikacijsko platformo in glasovno asistentko Pio – prvo slovensko UI asistentko, ki razume 12 slovenskih narečij. Matej Razpet iz Pošte Slovenije je poudaril, da je Pia plod znanja slovenskih podjetij. Posebno nagrada za izjemen podjetniški potencial je prejelo podjetje LM Tek d.o.o., prevzel jo je Goran Golubović. »Digitalizacija in nasploh tehnološki razvoj na področju IKT sta ključna vzvoda prihodnjega napredka Slovenije. Ne gre zgolj za tehnologijo, temveč za njen neposreden vpliv na inovativnost, konkurenčnost in razvoj vseh gospodarskih panog. Razvoj umetne inteligence in hiter tehnološki pospešek jasno kažeta, da bo ta pomen v prihodnje še večji,« je poudaril Beno Ceglar, direktor podjetja NIL d. o. o., ki je pokrovitelj nagrad GoDigital. Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije, pa je v čestitki nagrajencem poudaril: »S svojimi projekti kažejo, da se da premikati meje, da digitalizacija prinaša velike poslovne koristi ter da v Sloveniji imamo znanje in izkušnje za prebojne digitalne rešitve.« Orodja za krepitev digitalizacije Tokratna Konferenca GoDigital je gostila domače in tuje strokovnjake za digitalizacijo. Paul Zikopoulos, nagrajeni strokovni pisec in govorec o temi umetne inteligence in velikih podatkov, je v svojem predavanju +AI to AI+ Changes the Rules of Your Game pojasnil, zakaj obvladovanje umetne inteligence ne pomeni dodajanja nove tehnologije, temveč preoblikovanje organizacije, da zna igrati – in zmagovati – v povsem novi igri. Pisatelj in antropolog dr. Miha Mazzini je pojasnil, da kar do 97 odstotkov časa v svojem vsakdanu delujemo avtomatsko, in pokazal, kako prepoznati lastne avtomatizme ter kako jih začeti spreminjati, da bi lahko delovali bolj zavestno, učinkovito in pogumno. Maciej Żemojcin se posveča svetovanju in razvoju delovnih procesov, podprtih z umetno inteligenco, predvsem v filmski industriji, pri čemer v ospredje dosledno postavlja človeka in ustvarjalnost. S pomočjo Charlieja Chaplina je pojasnil, zakaj bosta resničnost in avtentičnost ključni vrednoti dobe umetne inteligence, pa tudi, kje potegniti mejo med človekom in strojem. »V regiji si delimo lakoto po digitalni transformaciji« Konferenca GoDigital se je zaključila z iskrivim pogovorom med Nenadom Šutanovcem, direktorjem GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije, ter Maciejem Korusom, vodjo programa Digitalne koalicije za Srednjo in Vzhodno Evropo, sicer strokovnjakom za digitalne politike ter regionalno sodelovanje v Srednji in Vzhodni Evropi. Razpravljala sta o razmerju med regulacijo in inovacijami v EU ter o tem, kako lahko regija izboljša svojo globalno konkurenčnost. Ugotovila sta, da imamo v regiji veliko skupnega, soočamo se z istimi izzivi, delimo pa si tudi lakoto po digitalni transformaciji. »Digitalna tehnologija in umetna inteligenca sta priložnost, a moramo dobro vedeti, zakaj ju potrebujemo in kako ju doseči. Digitalizacija prinaša inovativnost v vsako organizacijo, podjetje in gospodarstvo, na drugi strani pa moramo ohraniti vrednote in zavarovati osebne podatke,« je dejal Šutanovac. Zavzel se je za humano digitalizacijo ter deregulacijo pred kratkim reguliranih tovrstnih zakonodajnih področij, saj regulacija omejuje inovativnost. Korus je predlagal združeno regionalno strategijo Srednje in Vzhodne Evrope na področju oblikovanja podatkovnih tržišč, namesto da čakamo na Evropsko unijo. Šutanovac je poudaril, da nobena država Evropske unije ne more sama postati globalno konkurenčna, kot regija pa vsekakor imamo to možnost – če bomo pri tem sodelovali. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je dogodek sklenila z besedami: »V GZS smo pripravili zelo jasen gospodarski program in če nam bodo vsi, na čelu z vlado prisluhnili, nikomur v Sloveniji ne bo slabo.« Fotografije z dogodka so objavljene na Flickr GZS.