Vesolje ni več raziskovalna romantika. Je infrastruktura z merljivimi prihodki, investicijami in izvoznimi priložnostmi.
Globalna vesoljska ekonomija danes presega 500 milijard USD letne vrednosti in po projekcijah preseže 1 bilijon USD do leta 2040 (OECD, Morgan Stanley). Ključno rast ne ustvarjajo rakete, temveč podatki, aplikacije in storitve, ki temeljijo na opazovanju Zemlje in satelitski navigaciji.
Nosilni stebri vesolje ekonomije Prvi nosilni steber sodobne vesoljske ekonomije je opazovanje Zemlje. Copernicus Programme kot največji civilni program opazovanja Zemlje na svetu letno generira petabajte odprtih satelitskih podatkov. Ti podatki predstavljajo osnovo za razvoj kmetijskih zavarovalniških modelov, trgovanje z ogljičnimi krediti, spremljanje energetskih omrežij ter obvladovanje naravnih nesreč. Trg storitev, vezanih na Earth Observation, raste po stopnjah med 8 in 10 odstotki letno, pri čemer najhitreje napredujeta segment podatkovne analitike in umetne inteligence. Če so bili energenti surovina 20. stoletja, so danes to geolokacijski podatki. Drugi ključni steber je satelitska navigacija. Galileo danes podpira več kot štiri milijarde GNSS naprav po svetu. Brez navigacijskih signalov ne bi delovale logistične platforme, fintech sistemi, ki temeljijo na natančni časovni sinhronizaciji, sistemi mobilnosti in avtonomna vozila ter kritična infrastruktura v energetiki in telekomunikacijah. Trg GNSS aplikacij presega 200 milijard evrov letno in ostaja eden najbolj stabilnih segmentov vesoljske ekonomije. Natančnost lokacije je postala temelj poslovnih modelov. Tretji in najhitreje rastoči segment predstavlja integracija satelitskih podatkov z umetno inteligenco. V ospredje stopa povezovanje z oblačno infrastrukturo, robno obdelavo podatkov in napovednimi modeli umetne inteligence. Na tem presečišču nastajajo produkti z visoko dodano vrednostjo, kot so dinamični modeli tveganj za zavarovalnice, napovedovanje cen surovin, optimizacija dobavnih verig ter digitalni dvojčki regij in energetskih sistemov. Investicije se zato premikajo iz same infrastrukture v aplikacijske sloje, kjer nastaja največja marža. Mednarodni kontekst: tekmovanje za orbito V mednarodnem kontekstu je vesolje postalo geostrateško področje. NASA, European Space Agency in China National Space Administration oblikujejo tempo razvoja, hkrati pa se pospešeno krepi komercialni segment, ki vključuje SpaceTech podjetja, konstelacije satelitov v nizki orbiti in modele »data-as-a-service«. Države tekmujejo za nadzor podatkov, tehnološko suverenost ter dostop do hitro rastočega trga aplikacij. Evropski okvir: suverenost in trg Evropa gradi svojo suverenost z lastno infrastrukturo, ki jo predstavljata Copernicus in Galileo. Evropska vesoljska ekonomija presega 70 milijard evrov letno in zaposluje več kot 230.000 ljudi. Ključna vrednost evropskega pristopa ni le v satelitih, temveč v ekosistemu podjetij, raziskovalnih organizacij in aplikacijskih rešitev, ki nadgrajujejo osnovno infrastrukturo.
Področje vesolja v Sloveniji Tudi Slovenija na tem področju ni več zgolj opazovalka. V orbiti sta že satelita NEMO-HD, ki je bil razvit preko SPACE-SI in je namenjen opazovanju Zemlje, ter TRISAT, nanosatelit za tehnološke demonstracije. To pomeni lastno prisotnost države v orbiti in neposredno vključitev v razvoj vesoljskih tehnologij. Pomembno vlogo ima tudi Sinergise, ki je so-razvijalec platforme Sentinel Hub in sodeluje v evropskem konzorciju za Copernicus Data Space Ecosystem, kjer skupna vrednost pogodb presega 150 milijonov evrov, slovenski delež pa presega 20 milijonov evrov. Gre za strateški del evropske podatkovne infrastrukture, ne za nišni projekt. Med pomembne industrijske akterje sodita tudi Cosylab, ki razvija sisteme za nadzor kompleksnih naprav, vključno z vesoljskimi aplikacijami, ter Dewesoft, katere merilne tehnologije se uporabljajo tudi v vesoljskih projektih. Raziskovalno podporo zagotavljata Institut Jožef Stefan in University of Ljubljana. Slovenski vesoljski sektor danes vključuje več kot 40 podjetij in raziskovalnih organizacij, ki sodelujejo v večdesetmilijonskih projektih v okviru programov ESA in EU. Primeri uporabe slovenskih rešitev segajo od globalnega dostopa do satelitskih podatkov za kmetijstvo in zavarovalništvo do sistemov za spremljanje okolja in ogljičnih tokov ter razvoja merilnih in kontrolnih komponent za satelite. Vse pogosteje gre tudi za napredno analitiko umetne inteligence nad podatki opazovanja Zemlje. To pomeni konkretne prihodke, izvoz in visoko dodano vrednost. Vesolje torej ni več oddaljena prihodnost, temveč trg, ki že danes ustvarja gospodarske učinke. Orbita postaja podaljšek industrijske infrastrukture, podjetja in države, ki obvladujejo opazovanje Zemlje, navigacijske sisteme ter analitiko nad podatki, pa oblikujejo nove poslovne modele in dolgoročno konkurenčnost. Slovenija je pokazala, da lahko tudi majhno gospodarstvo postane del evropske vesoljske arhitekture in globalnih vrednostnih verig.