O GZS
Združenje za informatiko in telekomunikacije

Novice

 


IKT storitve naslednje generacije: od podatkov do inteligentnih platform

18. marec 2026

Digitalna transformacija gospodarstva vstopa v novo fazo. Če je bila prva generacija informacijsko-komunikacijskih tehnologij osredotočena na informatizacijo procesov, druga na oblačne platforme in mobilne aplikacije, danes nastaja tretja generacija – visokotehnološke digitalne storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, podatkovnih ekosistemih in digitalnih platformah. 

IKT sektor zato ni več zgolj podporna dejavnost gospodarstva. Postaja temeljna infrastruktura sodobne ekonomije, podobno kot energetika ali transport. Digitalne platforme danes upravljajo logistične tokove, optimizirajo proizvodnjo, analizirajo medicinske podatke in omogočajo nove poslovne modele. 

Globalni trg digitalnih storitev presega 5 bilijonov dolarjev letne vrednosti, pri čemer najhitreje rastejo segmenti umetne inteligence, podatkovne analitike, industrijskega interneta stvari in digitalnih platform. Ključna sprememba pa ni v sami infrastrukturi, temveč v storitvenih slojih nad podatki, kjer nastaja največja dodana vrednost. 

Nosilni stebri IKT storitev naslednje generacije 

Prvi nosilni steber nove generacije IKT storitev predstavlja zajem in upravljanje podatkov. Digitalni sistemi danes generirajo ogromne količine informacij – od industrijskih senzorjev in logističnih sistemov do mobilnih naprav in satelitskih platform. Ti podatki omogočajo razvoj naprednih analitičnih storitev in novih poslovnih modelov. V industriji na primer proizvodne linije vse pogosteje spremljajo senzorji, ki analizirajo vibracije, temperaturo in obremenitve strojev ter omogočajo napovedno vzdrževanje. Podobni sistemi se uporabljajo tudi v energetiki, kjer pametna omrežja zbirajo podatke o proizvodnji in porabi električne energije ter omogočajo učinkovitejše upravljanje energetskih sistemov. 

Drugi ključni steber predstavlja digitalna infrastruktura, ki omogoča shranjevanje in obdelavo teh podatkov. Sodobne digitalne storitve temeljijo na kombinaciji oblačnih platform, robne obdelave podatkov in visokozmogljivega računalništva. Oblačne platforme omogočajo podjetjem dostop do ogromnih računalniških zmogljivosti brez lastnih investicij v infrastrukturo. V logistiki, finančnih storitvah ali e-trgovini takšna infrastruktura omogoča obdelavo milijard podatkovnih zapisov in transakcij dnevno. Hkrati robna obdelava podatkov omogoča analizo informacij neposredno tam, kjer nastajajo, kar je ključno za aplikacije v pametnih tovarnah ali avtonomnih transportnih sistemih. 

Tretji steber predstavlja analitika in umetna inteligenca, ki omogočata pretvorbo podatkov v uporabne informacije. V logistiki napredni algoritmi optimizirajo transportne poti in upravljanje dobavnih verig, v industriji pa napovedujejo okvare naprav in izboljšujejo proizvodne procese. V zdravstvu umetna inteligenca vse pogosteje pomaga pri analizi medicinskih slik in zgodnjem odkrivanju bolezni. Takšni sistemi podjetjem omogočajo hitrejše odločanje in učinkovitejše upravljanje kompleksnih sistemov. 

Četrti pomemben element predstavljajo digitalni modeli in simulacije, pogosto v obliki digitalnih dvojčkov. Gre za virtualne modele fizičnih sistemov, ki omogočajo simulacijo delovanja tovarn, energetskih omrežij ali prometnih sistemov. Industrijska podjetja jih uporabljajo za optimizacijo proizvodnih procesov, mesta pa za simulacijo prometnih tokov ali načrtovanje infrastrukture. Digitalni dvojčki omogočajo testiranje različnih scenarijev brez tveganja za realno infrastrukturo. 

Peti steber predstavljajo digitalne platforme in aplikacijski ekosistemi, kjer nastaja največja poslovna vrednost. Takšne platforme združujejo podatke, analitiko in uporabniške vmesnike ter omogočajo razvoj novih digitalnih storitev. Primer so platforme za upravljanje logistike, digitalni sistemi za upravljanje energetskih omrežij ali platforme za analizo satelitskih podatkov v kmetijstvu. 
V zadnji fazi razvoja digitalnih storitev se pojavljajo tudi avtonomni digitalni sistemi, kjer algoritmi samostojno upravljajo določene procese. Takšni sistemi se že uporabljajo pri optimizaciji transportnih mrež, upravljanju energetskih sistemov ali avtomatizaciji poslovnih procesov. 
 

Mednarodni kontekst: tekmovanje za digitalno infrastrukturo 

V globalnem kontekstu digitalna infrastruktura postaja strateško področje. Združene države Amerike, Kitajska in Evropska unija vlagajo ogromna sredstva v razvoj umetne inteligence, podatkovnih centrov in superračunalniških sistemov. 

Veliki tehnološki ponudniki gradijo globalne digitalne platforme, ki postajajo temelj digitalnega gospodarstva. Hkrati države vse bolj poudarjajo pomen digitalne suverenosti, saj nadzor nad podatki in računalniško infrastrukturo pomeni tudi nadzor nad prihodnjimi industrijami. 

Tekmovanje se zato ne odvija več le na ravni programske opreme, temveč na ravni celotnih digitalnih ekosistemov, ki povezujejo infrastrukturo, podatke in aplikacije. 
 

Evropski okvir: podatki, regulacija in industrija 

Evropa svojo digitalno strategijo gradi na kombinaciji tehnoloških investicij in regulativnega okvira. Pobude, kot so European Data Spaces, Digital Europe Programme in razvoj evropske infrastrukture umetne inteligence, poskušajo ustvariti skupno digitalno okolje za razvoj novih storitev. Poseben poudarek je na industrijskih aplikacijah umetne inteligence, kjer Evropa vidi svojo konkurenčno prednost – predvsem v proizvodnji, energetiki, mobilnosti in zdravstvu. 

Področje IKT storitev v Sloveniji 

Tudi Slovenija na področju naprednih IKT storitev ni več zgolj opazovalka. Digitalni sektor predstavlja enega bolj izvozno usmerjenih delov gospodarstva in vključuje številna podjetja, ki razvijajo programsko opremo, podatkovne platforme, industrijske digitalne sisteme in rešitve umetne inteligence za globalne trge. 

Na področju industrijskih digitalnih sistemov izstopa podjetje Dewesoft, ki razvija merilne in analitične platforme za avtomobilsko industrijo, energetiko in raziskovalne projekte. Pomembno vlogo ima tudi Cosylab, ki razvija nadzorne sisteme za kompleksne raziskovalne infrastrukture, vključno s projekti jedrske fuzije in velikimi znanstvenimi laboratoriji. 

Na področju podatkovnih platform je pomemben akter Sinergise, ki je so-razvijalec platforme Sentinel Hub in sodeluje v evropskem konzorciju Copernicus Data Space Ecosystem za obdelavo satelitskih podatkov. Na področju umetne inteligence in digitalnega marketinga pa je znan primer Zemanta, danes del skupine Outbrain, katere platforme uporabljajo algoritme za optimizacijo digitalnega oglaševanja na globalnih trgih. 

Pomemben del digitalne infrastrukture razvija tudi Comtrade System Integration, ki sodeluje pri digitalni transformaciji bank, telekomunikacij in energetskih sistemov v številnih državah. 

Raziskovalno podporo zagotavljata Jožef Stefan Institute in University of Ljubljana, ki razvijata raziskave na področju umetne inteligence, robotike in podatkovnih tehnologij ter sodelujeta v evropskih raziskovalnih projektih. 

Slovenski digitalni ekosistem tako povezuje podjetja, raziskovalne organizacije in inovacijske hub-e, ki sodelujejo v evropskih programih in globalnih digitalnih vrednostnih verigah. Kljub majhnosti države so se slovenska podjetja uveljavila v nišah, kot so podatkovne platforme, industrijski digitalni sistemi in merilne tehnologije. 


Fotogalerija