Suveren oblak je pojem, ki se v zadnjem času vse bolj pojavlja, saj okoliščine terjajo, da podjetja svoje podatke in IT-storitve selijo bližje okolju, ki ga lahko bolje nadzorujejo. Glavni razlogi za to so večji nadzor nad podatki, skladnost z zakonodajo (npr. GDPR), večja varnost ter zmanjšanje odvisnosti od globalnih ponudnikov. Hkrati pa tak pristop prinaša tudi izzive, kot so višji stroški, kompleksnejša arhitektura in vprašanje, kako ohraniti fleksibilnost, ki jo ponuja javni oblak.

Za članek v Finance.si so člani SITIP izjavili sledeče:

Branko Jovanović, predsednik SITIP in tehnični direktor za podatkovne centre v podjetju Advant:

»Prehod v suveren oblak se je smiselno lotiti čim prej, vendar premišljeno. Pomembno je sodelovanje s kompetentnim partnerjem, ki lahko zagotovi lokalno avtonomijo ter skladnost z zahtevnimi standardi.«

Jure Fir, podpredsednik SITIP in direktor Kontron.si:

»Suvereni oblak je primarno pravna in strateška odločitev. Pomembno je, da so podatki geo­grafsko jasno opredeljeni in predmet lokalne zakonodaje, kar omogoča večjo operativno neodvisnost. Brez tega ne moremo govoriti o pravi digitalni suverenosti.«

Matjaž Beričič, član SITIP in direktor Omrežja in infrastrukture v Telekomu Slovenije d.d. :

»Podatki v suverenem oblaku niso le tehnično ločeni, temveč so tudi pravno zaščiteni znotraj nacionalnega ali evropskega prostora. To pomeni večjo odpornost, večjo predvidljivost in predvsem večji nadzor nad lastnim poslovanjem.«

Sogovorniki so razpravljali o tem, da podjetja danes ne iščejo več samo najcenejših ali najbolj zmogljivih oblačnih rešitev, ampak predvsem takšne, ki jim zagotavljajo nadzor, skladnost in digitalno suverenost – tudi če to pomeni večjo kompleksnost.

Celoten članek si lahko preberete tukaj.