Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil novo publikacijo Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026, ki prinaša celovit pregled gospodarskega, družbenega in razvojnega položaja Slovenije. Posebej pomembno sporočilo za slovenski IKT sektor je jasno opozorilo, da Slovenija brez hitrejše digitalne preobrazbe, večjih vlaganj v digitalne tehnologije ter razvoja digitalnih kompetenc ne bo mogla povečati produktivnosti in dolgoročne konkurenčnosti. 

Poročilo ugotavlja, da Slovenija sicer ohranja relativno visoko kakovost življenja in uspešno inovacijsko okolje, vendar se hkrati sooča z izrazitimi razvojnimi tveganji za prihodnost. Med največjimi izzivi so nizka produktivnost, počasna digitalizacija podjetij, pomanjkanje IKT kadrov ter premajhna vlaganja v inovacijsko podprto rast.

Digitalizacija postaja ključni razvojni dejavnik 

UMAR v poročilu večkrat poudari, da je prav digitalizacija eden ključnih pogojev za višjo produktivnost in prehod Slovenije v razvojno zahtevnejše gospodarstvo. Slovenija po ugotovitvah poročila zaostaja predvsem pri vlaganjih podjetij v neoprijemljivi kapital, povezan z digitalizacijo, organizacijskimi procesi, kadri in novimi poslovnimi modeli. 

Posebej zaskrbljujoče je, da podjetja digitalizacije še vedno ne izkoriščajo dovolj za diferenciacijo proizvodov, razvoj novih poslovnih modelov ter ustvarjanje višje dodane vrednosti. 

UMAR opozarja, da: 

• slovenska podjetja prepočasi uvajajo napredne digitalne tehnologije, 
• uporaba umetne inteligence zaostaja za primerljivimi državami, 
• podjetja premalo vlagajo v podatkovno podprto poslovanje, 
• digitalna intenzivnost podjetij raste počasneje kot v baltskih in višegrajskih državah, mala in srednje velika podjetja posebej zaostajajo pri digitalni transformaciji. 

Poročilo jasno poudarja, da digitalizacija ni več zgolj tehnološka nadgradnja poslovanja, ampak postaja osrednji dejavnik konkurenčnosti podjetij in celotnega gospodarstva. 

 

Slovenija med inovatorji napreduje, a digitalno zaostaja 

Pozitivna ugotovitev poročila je, da Slovenija po evropskem inovacijskem indeksu napreduje hitreje od številnih primerljivih držav in zmanjšuje zaostanek za EU. 

Kljub temu pa UMAR izpostavlja, da med največjimi slabostmi slovenskega inovacijskega sistema izstopa prav digitalizacija. Poleg nizkih digitalnih kompetenc prebivalstva močno zaostajajo tudi podjetja, ki sodijo med države z najpočasnejšim napredkom digitalizacije v EU. 

Med ključnimi težavami poročilo izpostavlja: 

• prenizko uporabo umetne inteligence, 
• počasno avtomatizacijo poslovanja, 
• šibko uporabo podatkovne analitike, 
• premajhna vlaganja v IKT, 
• pomanjkanje ambicioznih digitalnih poslovnih modelov. 

Za slovenski IKT sektor to pomeni veliko razvojno priložnost. Digitalna transformacija gospodarstva bo v naslednjih letih eden ključnih investicijskih in razvojnih ciklov v Sloveniji. 

 

Pomanjkanje IKT kadrov postaja resna omejitev razvoja 

Ena ključnih ugotovitev poročila je tudi izrazito pomanjkanje digitalnih kompetenc in IKT strokovnjakov. UMAR ugotavlja, da je delež IKT strokovnjakov v Sloveniji med najmanjšimi v EU. Poleg tega je izjemno majhen tudi delež zaposlenih z naprednimi digitalnimi spretnostmi. 

Poročilo opozarja, da: 

• se zaradi umetne inteligence in digitalizacije hitro spreminjajo potrebne spretnosti zaposlenih, 
• ima Slovenija enega največjih deležev delovnih mest, izpostavljenih avtomatizaciji, 
• zaostanki pri digitalni pismenosti lahko pomembno upočasnijo razvoj države. 

Poročilo zato priporoča: 

• nadgradnjo izobraževalnega sistema, 
• več vlaganj v vseživljenjsko učenje, 
• razvoj digitalnih spretnosti, 
• hitrejše preusposabljanje zaposlenih, 
• strateško privabljanje talentov in vrhunskih strokovnjakov. 

Umetna inteligenca in podatkovno poslovanje kot ključ prihodnje konkurenčnosti 

Poseben poudarek poročilo namenja uporabi umetne inteligence in podatkovno podprtega poslovanja. 

UMAR ugotavlja, da slovenska podjetja: 

• zaostajajo pri uporabi UI za avtomatizacijo procesov, 
• prepočasi uvajajo podatkovno analitiko, 
• premalo uporabljajo digitalna orodja za razumevanje potreb strank, 
• še vedno temeljijo predvsem na tradicionalnih poslovnih modelih. 

Poročilo poudarja, da bo za preboj v višjo razvojno fazo nujno: 

• pospešiti digitalno preobrazbo podjetij, 
• razvijati digitalne poslovne modele, 
• vlagati v avtomatizacijo proizvodnje in poslovanja, 
• okrepiti uporabo umetne inteligence, 
• graditi inovacijsko kulturo in organizacijsko agilnost. 

To odpira pomemben prostor za slovenska IKT podjetja, ki lahko gospodarstvu pomagajo pri uvajanju naprednih digitalnih rešitev, umetne inteligence, avtomatizacije in podatkovne analitike. 

 

Digitalna preobrazba mora postati razvojna prioriteta države 
UMAR v priporočilih jasno poudarja potrebo po: 

• večletnih in ciljnih podporah za razvoj digitalnih poslovnih modelov, 
• povečanju vlaganj v digitalizacijo podjetij, 
• podpori tehnološki preobrazbi gospodarstva, 
• močnejšem povezovanju raziskovalne sfere in gospodarstva, 
• razvoju inovacijskega ekosistema. 

Poročilo opozarja tudi, da so se javni izdatki za tehnološko, poslovno in digitalno preobrazbo podjetij po letu 2019 celo nekoliko zmanjšali, čeprav bi morali biti ključni dejavnik razvojnega preboja države. 

Poročilo o razvoju 2026 jasno kaže, da bo prihodnja konkurenčnost Slovenije neposredno odvisna od uspešnosti digitalne transformacije gospodarstva in družbe. 

Za slovenski IKT sektor to pomeni: 

• veliko razvojno in investicijsko priložnost, 
• večjo strateško vlogo pri razvoju države, 
• potrebo po hitrejšem razvoju kadrov, 
• večje vključevanje v industrijsko in inovacijsko politiko, 
• krepitev sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo. 

Digitalizacija tako ni več zgolj podpora poslovanju, temveč postaja osrednji mehanizem razvoja, produktivnosti in dolgoročne odpornosti slovenskega gospodarstva. 

 

Vir: 
UMAR, Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026, Ljubljana, maj 2026. Dostopno TUKAJ.