Evropska komisija je predstavila sveženj o tehnološki suverenosti, s katerim želi okrepiti digitalno avtonomijo, odpornost in konkurenčnost Evrope. Sveženj je odgovor na vse večjo strateško odvisnost EU od zunanjih dobaviteljev pri ključnih digitalnih tehnologijah ter na hitro rast potreb po računalniških zmogljivostih, ki jih poganja umetna inteligenca. Njegovo osrednje sporočilo je jasno: Evropa mora imeti večji nadzor nad tehnologijami, podatki, dobavnimi verigami in infrastrukturo, od katerih so odvisni gospodarstvo, javne storitve, energetski sistemi in varnost državljanov. Več o celotnem svežnju je dostopno tudi v uradnem sporočilu Evropske komisije in v dokumentu vprašanja in odgovori o svežnju.

Zakaj Evropa potrebuje tehnološko suverenost: štirje povezani stebri svežnja
Sveženj združuje štiri medsebojno povezane pobude: akt o čipih 2.0, akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence, evropsko odprtokodno strategijo ter strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetskem sektorju. Skupni cilj vseh ukrepov je podpreti evropsko ambicijo, da postane »celina umetne inteligence«, hkrati pa zagotovi bolj trajnostno, varno in odprto digitalno prihodnost. V širši okvir svežnja sodi tudi sporočilo o evropski tehnološki suverenosti in odprtokodni strategiji EU, ki povezuje čipe, infrastrukturo, programsko opremo, oblak in umetno inteligenco v enotno razvojno logiko.

• Akt o čipih 2.0: odpornejša evropska polprevodniška veriga
  Prvi steber je akt o čipih 2.0, ki nadgrajuje obstoječi evropski akt o čipih. Polprevodniki so temelj sodobne digitalne ekonomije, od umetne inteligence in podatkovnih centrov do avtomobilske industrije, energetike, zdravstva in telekomunikacij. Evropa ima na nekaterih delih vrednostne verige pomembne prednosti, vendar ostaja ranljiva pri napredni proizvodnji in načrtovanju čipov. Novi predlog zato predvideva hitrejše postopke dovoljevanja, krepitev strateških projektov, več sodelovanja s podobno mislečimi partnerji ter nov znak odličnosti za evropske polprevodniške regije. Poseben poudarek je na zmogljivostih, ki bodo potrebne za razvoj in uporabo umetne inteligence.
• Oblak in umetna inteligenca: več evropskih zmogljivosti
  Drugi pomemben del svežnja je akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence. Namenjen je krepitvi evropskega ekosistema oblaka, podatkovnih centrov in umetne inteligence. Komisija želi pospešiti vzpostavljanje trajnostnih in inovativnih podatkovnih centrov po vsej EU ter povečati dostop evropskih podjetij, raziskovalcev in javnega sektorja do zmogljivih računalniških virov. Predlog uvaja tudi skupen evropski okvir za ocenjevanje suverenosti na področju oblaka in umetne inteligence. To je posebej pomembno pri kritičnih aplikacijah, občutljivih podatkih in storitvah, kjer morajo imeti uporabniki večjo preglednost, varnost in možnost izbire.
• Odprta koda kot strateška prednost Evrope
  Tretji steber je evropska odprtokodna strategija, predstavljena v okviru sporočila o tehnološki suverenosti in odprtokodni strategiji EU. Odprta koda je za Evropo strateško pomembna, saj zmanjšuje tehnološke odvisnosti, krepi interoperabilnost in omogoča razvoj rešitev, ki so skladne z evropskimi vrednotami. Strategija predvideva spodbujanje odprtokodnih alternativ na področjih, kot so oblak, umetna inteligenca, internetne tehnologije, kibernetska varnost in polprevodniki. Hkrati se osredotoča na znanja, podporo zagonskim podjetjem, dolgoročno vzdrževanje ključne digitalne infrastrukture ter večjo uporabo odprtokodnih rešitev v javnih upravah.
• Digitalizacija energetike: povezovanje digitalne in zelene preobrazbe
  Četrti del svežnja povezuje digitalno in zeleno preobrazbo: strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetskem sektorju. Digitalna infrastruktura, zlasti podatkovni centri, povečuje porabo električne energije, zato mora biti njena rast tesno povezana z energetskim sistemom. Načrt predvideva trajnostno vključevanje podatkovnih centrov v omrežje, boljšo uporabo digitalnih in UI rešitev za pametna elektroenergetska omrežja, hitrejšo uvedbo pametnih števcev ter varno čezmejno izmenjavo energetskih podatkov. Dodatne informacije so na voljo tudi v gradivih Evropske komisije o digitalizaciji energetskega sistema in energetski učinkovitosti podatkovnih centrov.

Priložnosti za evropsko in slovensko gospodarstvo
Za evropsko gospodarstvo, tudi za slovenski IKT sektor, sveženj odpira pomembna vprašanja in priložnosti. Podjetja, raziskovalne organizacije in javni sektor bodo morali pozorno spremljati nove zakonodajne predloge, razpise in partnerstva, ki bodo nastajali na področjih čipov, oblaka, podatkovnih centrov, umetne inteligence, odprte kode in energetike. Tehnološka suverenost ne pomeni zapiranja Evrope, temveč sposobnost, da Evropa razvija, izbira in uporablja ključne tehnologije pod pogoji, ki krepijo njeno varnost, konkurenčnost, trajnost in vrednote. Za hitrejši pregled ključnih poudarkov je uporaben tudi informativni pregled Evropske komisije.

Naslednji koraki: vključevanje v evropske vrednostne verige
Naslednji koraki bodo pomembni: zakonodajna predloga bosta predmet pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom EU, Komisija pa napoveduje nadaljnje ukrepe za vzpostavitev Evrope kot vodilnega prostora za razvoj in uporabo umetne inteligence. Za podjetja je zato zdaj pravi čas, da prepoznajo svojo vlogo v evropskih vrednostnih verigah, vlagajo v digitalne kompetence in se vključijo v razvojna partnerstva prihodnosti. Pri tem bodo ključni pravočasno spremljanje evropskih pobud, povezovanje z raziskovalnimi in industrijskimi partnerji ter strateško umeščanje v področja, kjer Evropa gradi nove zmogljivosti: čipi, oblak, podatkovni centri, umetna inteligenca, odprta koda in digitalna energetika.