Združenje za informatiko in telekomunikacije

Novice


 


Kodeks ravnanja o označevanju vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco

Kaj je bilo novega na ravni EU pri preglednosti vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, in čemu je to pomembno za IKT podjetja?

Evropska komisija je junija 2026 dokončala Kodeks ravnanja o označevanju vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco (Code of Practice on Marking and Labelling of AI-Generated Content). Gre za prostovoljni instrument, ki podjetjem pomaga izpolniti obveznosti glede preglednosti iz 50. člena Akta EU o umetni inteligenci (Akt o UI). Kodeks zaključuje pripravo, ki je tekla od prvega osnutka decembra 2025 prek drugega osnutka marca 2026.

Za IKT podjetja — tako ponudnike generativne UI kot tiste, ki jo vgrajujejo v lastne izdelke in storitve — to pomeni, da označevanje strojno ustvarjenih vsebin postaja tehnična in arhitekturna zahteva (compliance-by-design), ne zgolj pravna formalnost.


Kaj zahteva 50. člen Akta o UI
50. člen določa obveznosti glede preglednosti, ki zadevajo dve vlogi. Ponudniki sistemov generativne UI morajo zagotoviti, da je ustvarjena vsebina — besedilo, slike, zvok ali video — označena v strojno berljivi obliki, tako da jo je mogoče prepoznati kot umetno ustvarjeno ali prirejeno. Uporabniki (deployerji), ki take sisteme uporabljajo poklicno, pa morajo jasno razkriti globoke ponaredke (deepfake) in označiti z UI ustvarjeno ali prirejeno besedilo o zadevah javnega interesa.

Zakon je usmerjen v rezultat: vsebina mora biti zaznavna in razkrita, ne predpisuje pa, kako. Prav to vrzel zapolnjuje Kodeks ravnanja, ki pravno obveznost prevede v priporočene tehnične metode in operativne zaveze.


Kodeks ravnanja: dva dela, dve ciljni skupini
Razdelek 1 – označevanje (ponudniki). Predvideva dvoplastni pristop: varno pripeti metapodatki, ki vsebino opredelijo kot ustvarjeno z UI, v kombinaciji z vodnim žigom (watermark), vgrajenim v samo vsebino, tako da signal preživi običajno urejanje, kopiranje in deljenje. Dodatno sta predvidena neobvezno odtisovanje (fingerprinting) in beleženje (logging) za sledljivost ter protokoli za zaznavanje in preverjanje, da platforme, uporabniki in javnost oznake zanesljivo preberejo.

Razdelek 2 – označevanje vsebin (uporabniki/deployerji). Vključuje napotke za razkrivanje globokih ponaredkov tistim, ki jih vidijo, pravila za označevanje z UI ustvarjenega besedila o zadevah javnega interesa (50(4). člen) ter praktične smernice glede umestitve, jasnosti in časa oznak, da je razkritje resnično vidno občinstvu.


Časovnica: zakaj je trenutek pomemben
Pravila o preglednosti iz 50. člena naj bi se prvotno uporabljala od 2. avgusta 2026. Digitalni Omnibus o UI — politični dogovor z dne 7. maja 2026 — je obveznosti glede vodnega žiga in preglednosti po 50(2). členu prestavil na 2. december 2026. Organizacije imajo torej nekaj dodatnih mesecev, a smer je določena in tehnična pričakovanja so zdaj jasno opredeljena.

Ker je Kodeks prostovoljen, pristop ni pravno obvezen. V praksi pa naj bi spoštovanje Kodeksa delovalo kot glavni način izkazovanja skladnosti s 50. členom — podobno kot drugi kodeksi v okviru Akta o UI.


Kaj to pomeni za IKT podjetja
Izvajanje 50. člena ustvarja nov tržni prostor za specializirana IKT podjetja. Povpraševanje se povečuje po:
orodjih za vodni žig in zaznavanje vsebin UI; rešitvah za izvor in sledljivost (provenance) digitalnih vsebin; sistemih za upravljanje oznak in interno politiko označevanja v medijih, agencijah in marketinških ekipah.
Za IKT podjetja, ki niso ponudniki temeljnih modelov, to pomeni višje zahteve glede sledljivosti in varnosti, hkrati pa priložnost za strateško pozicioniranje kot zaupanja vreden evropski tehnološki partner za skladnost z Aktom o UI.


Zaključek
Kodeks ravnanja abstraktno obveznost glede preglednosti spremeni v izvedljiv kontrolni seznam. Za slovenska in evropska IKT podjetja je smiselno Kodeks že zdaj obravnavati kot dejanski standard, začeti tehnično in vsebinsko usklajevanje ter biti pripravljeni precej pred uveljavitvijo obveznosti glede vodnega žiga decembra 2026. 50. člen tako ni le regulativna omejitev, temveč okvir, znotraj katerega se oblikuje prihodnja konkurenčnost evropskega digitalnega sektorja.


Viri
1. Evropska komisija — Kodeks ravnanja o označevanju vsebin, ustvarjenih z UI — https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/code-practice-ai-generated-content
2. Evropska komisija — objava osnutka Kodeksa (obseg 50. člena, struktura, časovnica) — https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/news/commission-publishes-first-draft-code-practice-marking-and-labelling-ai-generated-content
3. Evropska komisija — drugi osnutek Kodeksa (dvoplastno označevanje, zaznavanje) — https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/commission-publishes-second-draft-code-practice-marking-and-labelling-ai-generated-content
4. Svet EU — dogovor o Digitalnem Omnibusu o UI (prestavljen rok iz 50(2). člena) — https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2026/05/07/artificial-intelligence-council-and-parliament-agree-to-simplify-and-streamline-rules/


Fotogalerija