Podjetja, ki razvijajo ali uporabljajo sisteme umetne inteligence, so junija 2026 dobila najpomembnejšo informacijo za načrtovanje v tem letu: obveznosti za visokotvegane sisteme, ki bi se začele uporabljati 2. avgusta 2026, se prestavljajo na 2. december 2027, za sisteme, vgrajene v regulirane proizvode, pa na 2. avgust 2028. Evropski parlament je sveženj sprememb v okviru pobude Digital Omnibus potrdil 16. junija, Svet EU pa 29. junija.  

Razlog za odlog je praktičen: harmonizirani tehnični standardi, po katerih naj bi podjetja izkazovala skladnost, bodo pripravljeni šele konec leta 2026, uveljavljanje obveznosti brez njih pa bi podjetja izpostavilo pravni negotovosti. Za podjetja to konkretno pomeni, da lahko stroške prilagoditve namesto v izredni projekt letos razporedijo v redno razvojno in proračunsko načrtovanje prek dveh poslovnih let. 

Druga neposredna korist zadeva podjetja srednje velikosti, ki jih je v slovenskem IKT sektorju največ. Poenostavljeni režim skladnosti, doslej rezerviran za mala in srednja podjetja, se širi na podjetja srednje kapitalizacije z do 750 zaposlenimi in do 150 milijoni evrov letnega prometa — kar pomeni enostavnejšo tehnično dokumentacijo in nižje administrativne stroške. Podjetjem, ki so kadrovsko ali prihodkovno prerasla status MSP, se zato splača preveriti, ali po novih merilih izpolnjujejo pogoje za poenostavljeni režim. Proizvajalcem proizvodov z vgrajeno umetno inteligenco pa sveženj prinaša še odpravo podvajanja: Evropska komisija bo s smernicami in sekundarno zakonodajo uskladila zahteve akta s sektorskimi predpisi, kar zmanjšuje tveganje dvojnega certificiranja. 

Odlog pa ima jasne meje, ki jih podjetja ne smejo spregledati. Prepovedane prakse, zahteve glede pismenosti o umetni inteligenci in pravila za modele za splošne namene se uporabljajo že danes, decembra 2026 pa se prepovedim pridružijo aplikacije za ustvarjanje nekonsenzualnih intimnih vsebin. Kdor torej razvija ali uvaja rešitve na teh področjih, z odlogom ni pridobil ničesar. Strokovna javnost je ob tem enotna: temeljna arhitektura uredbe ostaja nespremenjena, zato je pridobljeni čas smiselno razumeti kot podaljšek za dokončanje priprav — popisa in klasifikacije sistemov, upravljavskih struktur in tehnične dokumentacije — ne kot razlog za njihovo ustavitev. 

Posebno priložnost imajo slovenska podjetja doma. AKOS mora po zakonu o izvajanju uredbe (ZIUDHPUI) do 2. avgusta 2026 vzpostaviti prvi regulativni peskovnik za sisteme umetne inteligence in evropski odlog tega roka ne spreminja. Nastaja torej okno, kakršnega konkurenca v mnogih državah članicah ne bo imela: podjetje lahko svojo rešitev testira v nadzorovanem okolju in v neposrednem dialogu z regulatorjem več kot leto dni, preden bodo pravila zanj zavezujoča. Izkušnja iz peskovnika je hkrati uporabna referenca pri javnih naročilih, vstopu v dobavne verige in pogajanjih s partnerji, kjer dokazljiva skladnost postaja pogoj sodelovanja. 

Dodana vrednost junijske odločitve za podjetja torej ni v tem, da regulative začasno ni, temveč v tem, da je prvič mogoče skladnost načrtovati ob znanih rokih, znižanih zahtevah za srednje velika podjetja in dostopnem testnem okolju. Podjetja, ki bodo to kombinacijo izkoristila, bodo ob uveljavitvi pravil konec leta 2027 na trg vstopala s skladnostjo kot prodajnim argumentom — tista, ki bodo čas razumela kot premor, pa bodo prilagoditev znova izvajala pod časovnim pritiskom in po višji ceni. 

Viri povzeti po: Svet EU, Evropski parlament, Morgan Lewis, 2026