Uporaba umetne inteligence v Sloveniji hitro narašča. Po najnovejših podatkih SURS jo v letu 2026 uporablja 38 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi, orodja generativne umetne inteligence pa je v prvem četrtletju uporabljalo 62 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Obe objavi kažeta tudi na pomen razvoja znanj, odgovorne uporabe tehnologij in kritičnega vrednotenja digitalnih vsebin.
Delež podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco, se je z 22 % v letu 2025 povečal na 38 %. Razlike glede na velikost podjetij ostajajo velike: UI uporablja 34 % malih, 52 % srednje velikih in 83 % velikih podjetij. V storitvenih dejavnostih jo uporablja 46 % podjetij, v proizvodnih pa 29 %.
Napreduje tudi uporaba drugih digitalnih tehnologij. Plačljive srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku uporablja 51 % podjetij, podatkovno analitiko pa izvaja 37 %. Vsaj eno od teh tehnologij oziroma podatkovno analitiko uporablja 65 % podjetij, leto prej pa 55 %.
Ob širjenju uporabe ostaja izziv njeno upravljanje. Dokument z navodili, smernicami ali postopki za uporabo UI ima le 9 % podjetij. Med podjetji, ki UI ne uporabljajo, vendar so njeno uporabo že pretehtala, jih po 58 % izpostavlja pomisleke glede zaščite podatkov in zasebnosti ter nejasne pravne posledice, 54 % pa pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja.
Orodja generativne UI je uporabljalo 62 % prebivalcev, kar je 24 odstotnih točk več kot leto prej. V primerjavi z letom 2024 se je delež uporabnikov potrojil.
Uporaba hitro narašča tudi med zaposlenimi: orodja je uporabljalo 71 % zaposlenih, leto prej pa 43 %. Med učenci, dijaki in študenti je delež dosegel 93 %, med upokojenci pa 30 %. Med vsemi uporabniki generativne UI jih je 37 % orodja uporabljalo za službene namene.
Najpogostejša je pomoč pri iskanju informacij, za kar je generativno UI uporabljalo 58 % prebivalcev. Za ustvarjanje, povzemanje ali prevajanje besedil jo je uporabljalo 30 %, za ustvarjanje slik ali videoposnetkov 18 %, za programiranje oziroma pomoč pri pisanju kode pa 7 %.
Ob tem ostaja pomembno kritično vrednotenje spletnih vsebin. Neresnično ali dvomljivo informacijo oziroma vsebino je opazilo 72 % prebivalcev, med njimi pa jih je 39 % preverilo njeno resničnost.
Podrobnejše podatke in metodološka pojasnila preberite v objavah SURS:
Vir: SURS, objavi z dne 8. oktobra 2026.