Globalni premiki spreminjajo logistiko čez noč: na Logističnem kongresu 2026 o odpornosti dobavnih verig in tehnološki modernizaciji

Živimo v najbolj dinamičnem obdobju tega tisočletja. Globalne spremembe niso več nekaj, kar le opazujemo od daleč. Zgodijo se lahko hitro ter z neposrednim vplivom na cene, dobavne roke, kapacitete in pravila poslovanja.

Svetovna trgovinska politika se je v zadnjem letu občutno spremenila. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) v poročilu navaja, da so novi trgovinski ukrepi v zadnjih 12 mesecih do oktobra 2025 vplivali na 2,64 bilijona USD uvoza, kar je 11,1 % svetovnega uvoza – največ v več kot 15 letih spremljanja te statistike. To ni le podatek za ekonomiste. To je operativna realnost, ki močno vpliva na oskrbne verige: okviri, v katerih podjetja kupujejo, proizvajajo in dostavljajo, se spreminjajo pogosteje in z večjim učinkom.

V zadnjih dveh letih smo obenem gledali, kako lahko motnje na ključnih mednarodnih koridorjih v zelo kratkem času preusmerijo tokove, podaljšajo tranzitne čase in dvignejo stroške. Ko se to zgodi, je razlika med “normalnostjo” in “krizo” pogosto samo vprašanje hitrosti odziva in ali imamo orodja ter sposobnosti za prilagoditve in spremembo načrta.

Na drugi strani pa si moramo nastaviti ogledalo tudi tam, kjer lahko vplivamo sami. Če danes šele začenjamo razmišljati o tehnološki modernizaciji ali digitalni transformaciji, smo – preprosto – že v zaostanku. Ne zato, ker je moderno govoriti o umetni inteligenci, temveč zato, ker je tehnološka modernizacija postala pogoj za produktivnost, zanesljivost in hitro prilagajanje.  

Ko se pogoji poslovanja spreminjajo hitreje, se spremeni tudi ekonomika odločitev v logistiki. Sprememba dobavne poti ali dobavitelja je nekdaj pomenila letni projekt. Danes je pogosto situacija, ki se lahko ponovi večkrat na leto. V takem okolju dobro planiranje samo po sebi ne zadošča več. Potrebujemo sisteme in način vodenja, ki odstopanje zaznata dovolj zgodaj, znata hitro odreagirati in spremembo izvesti brez padca kakovosti storitve ali znatnega povišanja stroškov.

Večje zaloge ne zagotavljajo odpornosti

Tu se začne razlika med navidezno in dejansko odpornostjo. Odporna oskrbna veriga ni sinonim za višje zaloge. Z zalogo lahko kupimo čas, vendar je draga in ne rešuje vzroka. Resnična odpornost je sposobnost hitre spremembe: pravočasno zaznati, da se neka težava oblikuje, se operativno prilagoditi (druga pot, drug dobavitelj, druga razporeditev kapacitet, drugačen proces) in to narediti brez razpada kakovosti, zanesljivosti in večjih stroškov hkrati.

Zato dejstvo, da smo, če šele začenjamo razmišljati o modernizaciji ali digitalni transformaciji, že prepozni, predvsem poziv k iskrenosti o tem, kako danes delamo.

Digitalna transformacija v logistiki ni “več tehnologije” in ni “projekt informatike”. Je sprememba načina upravljanja: kje in kako podatki nastajajo, kako jih povezujemo, kako hitro prepoznamo ozka grla in kako se odločitve sprejemajo in izvajajo v realnem času. Optimizacija izboljšuje obstoječe: manj napak, krajši časi in boljša izkoriščenost. Transformacija pa spremeni operativni model, da se sistem lahko prilagodi takrat, ko se pogoji spremenijo – ne čez kvartal ali leto, ampak takoj.

Ta razlika ni akademska. V praksi se začne pri dveh zelo konkretnih vprašanjih: kje danes izgubljamo največ časa in denarja zaradi ročnih prenosov, napak, neusklajenih podatkov in ozkih grl; in kje nimamo vidnosti v realnem času, zato se odločamo prepozno. Ko odgovorimo na to, tehnologija ni več cilj, ampak sredstvo oziroma orodje za hitrejše, zanesljivejše in bolj predvidljivo delovanje.

Slovenija ima pri tem dodatno dimenzijo in nima veliko manevrskega prostora za samozadovoljstvo – kljub odlični geografsko-logistični legi. Na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti zaostajamo in produktivnost stagnira. Logistika ni podporna funkcija, ampak del konkurenčnosti izvoza in zanesljivosti dobav. Mednarodni kazalniki, kot je npr. Logistics Performance Index (LPI), merijo elemente, ki jih v praksi imamo za predvidljive: infrastrukturo, učinkovitost mejnih postopkov, kakovost logističnih storitev, sledenje in pravočasnost. Na LPI 2023 se je Slovenija uvrstila na 43. mesto (med 139 državami). Tudi če je to samo eden od indikatorjev, ostaja neprijeten opomnik, da se konkurenčnost v logistiki meri in primerja in da je predvidljivost danes ena najbolj zaželenih ter hkrati najdražjih »valut« v logistiki.

Od države pričakujemo dolgoročno strategijo, ustrezno infrastrukturo in podporne ukrepe. A za več sodelovanja med podjetji, tudi med konkurenti, smo odgovorni sami.

V Slovenskem logističnem združenju (SLZ) se tega zavedajo. Zato je največji logistični dogodek v regiji, Logistični kongres 2026 (8.–10. april, Portorož), zasnovan tako, da poveže ključne stebre, ki bodo oblikovali logistiko v naslednjih letih: razumevanje globalnih premikov, izvedbo tehnološke prenove v praksi ter sodelovanje in povezovanje.

Na kongresu se bodo na eni strani soočili pogledi predstavnikov nekaterih največjih logističnih sistemov na svetu, med drugim Luka Long Beach in MSC Global, ter ključnih igralcev širše regije: Nelt, Milšped, ENNA Logic, Kobal Transporti, T.L. Sirk ...

Na drugi strani se bo predstavila praksa: kako umetna inteligenca, IoT  in druge digitalne/tehnološke rešitve dvigujejo učinkovitost in produktivnost v podjetjih, kot so BMW, Strauss, Incom, RLC, Adria Mobil, Talum, Impol, Intersocks in drugi – z izkušnjami z implementacijo, ne teorija.

Ko se na enem mestu zbere več kot 800 managerjev, odločevalcev in logističnih strokovnjakov iz več kot 20 držav, je to platforma za povezovanje in sodelovanje. Namen je jasen: iz izkušenj in različnih pogledov dobiti konkretne ideje za reševanje izzivov, razširiti mrežo ter pospešiti sodelovanja, ki v praksi prinašajo dodano vrednost in večjo konkurenčnost.

»Mednarodna usmerjenost je naša močna ambicija – z vidika udeležencev, sponzorjev in primerov, ki jih predstavljamo. Želimo, da so predstavljeni primeri vrhunski, da je mreženje in sklepanje novih poslov na najvišji ravni ter da je tudi sprostitev, ki jo vsi potrebujemo, na enako visoki ravni,« o ambicioznosti kongresa pove Igor Žula, predsednik SLZ in vodja programsko-organizacijskega odbora Logističnega kongresa.

Klic po več sodelovanja v SLZ jemljejo resno in ga udejanjajo tudi skozi kongres – povezujejo vse, ki sooblikujejo logistični ekosistem. Povezujejo se z akademsko sfero in študenti, in to na mednarodni ravni. Letos dodajajo še konferenco TelematicsCEEurope conference & expo. Vse z namenom, da ima stroka, panoga in vsi, ki soustvarjate oskrbovalne verige priložnost, da se vsaj enkrat na leto, za dan, dva ali tri usedete za isto mizo. Da priznamo, da nostalgija ni strategija. Da delimo znanja, izkušnje, dobre prakse, iščemo ter oblikujemo rešitve. Da prevzamemo odgovornost in začnemo delati drugače, če je to potrebno in predvsem povezovalno. Sicer bomo jutri na jedilniku drugih, ki bodo sedeli za drugo mizo.

Najdražja odločitev je čakanje

V okolju, kjer se pravila trgovine in logistike spreminjajo hitro in nepredvidljivo, je najdražja odločitev čakanje. Odpornost brez sposobnosti hitrega preklopa ostane samo slogan. Digitalna transformacija brez spremembe načina dela ostane IT projekt.

Logistični kongres 2026 je namenjen temu, da se na enem mestu srečajo globalni in regionalni pogledi ter da iz predstavitev in pogovorov dobite konkretne ideje za rešitev vaših izzivov, razširite mrežo poslovnih vezi in priložnosti za nova sodelovanja ter se v izkušnji izjemne energije kongresa za nekaj trenutkov tudi sprostite.

Najdražja odločitev je čakanje, zato se prijavite zdaj, ker ugodnejša kotizacija velja le še do 31. januarja 2026. www.logistinikongres.si