Nove tehnologije, stare navade: zakaj sama digitalizacija še ne pomeni konkurenčnosti

V izvoznem gospodarstvu logistika ni več le strošek pretoka, ampak vse bolj pogoj konkurenčnosti, odzivnosti in odpornosti, kar nove motnje na globalnih transportnih poteh znova jasno potrjujejo. Prav zato bo Logistični kongres 2026 odprl vprašanja, ki jih podjetja ne morejo več prelagati.

Ključni prelom: tehnologija ni dovolj, če ne spremenimo načina dela

V logistiki danes največji izziv ni pomanjkanje tehnologije, temveč to, da številna podjetja nove procese še vedno vodijo s starimi navadami.

Če bi se nekega jutra zbudili in ugotovili, da je vaš najzanesljivejši sodelavec stroj – bi ostali ali bi odšli?

Vprašanje zveni provokativno, a je času primerno. Umetna inteligenca, telematika, avtomatizacija in podatkovno podprto odločanje niso več le dodatek k procesom, ampak vse bolj postajajo njihov aktivni del. Logistika ni pod pritiskom le zaradi stroškov, pomanjkanja voznikov, kapacitet, regulative in nepredvidljivih dobavnih verig. Pod pritiskom je, ker mora vedno hitreje sprejemati odločitve v okolju, kjer podatki in sistemi ne pomagajo več le spremljati procesov, temveč jih vse pogosteje tudi predlagajo, optimizirajo in usmerjajo.

Prav tu je danes najpomembnejši prelom. Ne pri vprašanju, katero rešitev kupiti, temveč pri tem, ali smo pripravljeni delati drugače. Ali znamo zaupati podatkom. Ali znamo povezati oddelke. Ali znamo hitreje prerazporediti odgovornost. Ali znamo iz dobrega primera narediti lastno prakso.

Konkurenčnost se danes odloča tudi v logistiki

V majhnem, odprtem in izrazito izvoznem gospodarstvu, kot je Slovenija, konkurenčnost ni abstrakten pojem. Povezana je s sposobnostjo podjetij, da na tujih trgih dostavijo več vrednosti: hitreje, z manj napakami, z večjo zanesljivostjo in boljšo uporabniško izkušnjo.

Zato logistika ni več le strošek pretoka, ampak vse bolj del ustvarjanja dodane vrednosti, izvozne sposobnosti in zaupanja kupca. Ko logistika deluje dobro, podjetja lažje rastejo, bolje planirajo, hitreje oskrbujejo trge in z manj motnjami izpolnjujejo obljube kupcem. Vemo, ko se zatika v logistiki, se to hitro prelije v višje stroške, slabšo odzivnost in nižjo konkurenčnost.

Logistični kongres 2026: platforma, ne le dogodek

Logistični kongres 2026 ni pomemben le kot velik mednarodni dogodek, temveč kot strokovna platforma, ki poskuša trende in številne spremembe prevesti v prakso. V treh dneh (od 8. do 10. aprila) bo Portorož povezal več kot 800 odločevalcev, managerjev, lastnikov podjetij, inovatorjev in raziskovalcev iz več kot 25 držav. Kongres nadgrajuje program z vsebinami, kot so TelematicsCEEurope conference & expo, mednarodni akademski simpozij, mednarodni študentski hekaton in nova platforma za ciljno B2B povezovanje z odločevalci.

Prihodnost logistike vse bolj odvisna od geostrateških premikov

Ni naključje, da kongres letos začne prav s plenumom Prihodnost logistike. To ni le uvodni vsebinski sklop, ampak okvir celotnega dogodka. V ospredje postavlja prihodnost oskrbovalnih verig, potrebo po več sodelovanja ter nove načine povezovanja med industrijo, startupi, raziskovalci in tehnologijo.

S tem kongres zelo jasno sporoča, da logistike danes ne določajo več samo interni procesi podjetij, ampak tudi geostrateške spremembe, regionalizacija tokov, multimodalnost, interoperabilnost in sposobnost sodelovanja v širšem ekosistemu. Prav zato je ta prvi del programa tako pomemben: postavi širši okvir, brez katerega tudi najboljša tehnologija v podjetju ne pomeni dovolj.

Aktualne razmere na Bližnjem vzhodu to še dodatno potrjujejo. Ko pride do motenj na ključnih prometnih točkah, postane jasno, kako pomembne so alternativne poti, multimodalne možnosti, sposobnost hitrega preklopa in sodelovanje. To je ena ključnih mislih, ki jo organizator kongresa že dlje časa izpostavlja: odporna logistika ne nastane v trenutku krize, ampak z alternativami, ki jih podjetja in države gradijo že prej.

Če je gospodarstvo močno odvisno od izvoza, potem logistika ni le podporna funkcija posameznega podjetja, ampak del širše infrastrukture konkurenčnosti. Prav v tem je tudi širša vrednost kongresa: logistike ne obravnava le kot operative, temveč kot razvojno, tehnološko in strateško področje.

Ko tehnologija postane praksa: UI, IoT in podatki tam, kjer šteje

Širina pa sama po sebi ni dovolj. Zato se program kongresa nadaljuje v kontekstu od “kam gre svet” k “kaj v podjetjih dejansko deluje”. Pomemben del tega predstavljata Festival umetne inteligence ter sklop IoT v industriji in logistiki, kjer ni v ospredju tehnologija kot modna beseda (buzzword), ampak vprašanje, kako digitalna preobrazba dejansko spremeni oskrbovalne verige. Program ta del opiše kot usklajevanje, orkestracijo in strateško uvajanje tehnologij, ki temeljito spreminjajo tokove materiala, informacij in odločanja. Čeprav je del teh vsebin še posebej relevanten za proizvodnjo, je njihova vrednost za logistiko zelo jasna: večja preglednost, krajši pretočni časi, manj napak, boljše planiranje in večja odpornost procesov.

Zato tudi nekatera imena iz programa vlečejo. Ne zato, ker bi bila znana sama po sebi, ampak ker prihajajo z okolij, kjer spremembe že prinašajo merljive rezultate. Primeri iz podjetij kot so BMW, MSC, Strauss, Intersocks, Mission Control AI, Adria Mobil, Pošta Slovenije, Motorola Solutions, Incom, BTC in drugih kažejo, kako se digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija in podatkovno podprto odločanje prevajajo v proizvodnjo, skladišča, dostavne točke, logistične centre in kompleksna operativna okolja. To so tisti zgledi, ki so za managerje in vodje najbolj dragoceni: ne zato, ker povedo, kaj je novo, ampak ker pokažejo, kaj je bilo treba spremeniti, da je sistem začel delovati bolje ali da so rešili izzive.

Na takih primerih se pokaže razlika med navdušenjem nad tehnologijo in resničnim učinkom. Sama digitalizacija še ne prinaša dodane vrednosti. Ta nastane šele takrat, ko nova orodja dejansko spremenijo procese, odločanje, usklajevanje med oddelki in kakovost izvedbe ter hkrati spremenimo organizacijsko kulturo – torej dosežemo celovito digitalno preobrazbo.  

Uspešne logistične zgodbe iz regije

Enako pomemben je tudi sklop o uspešnih logističnih zgodbah iz regije. Podjetja, kot so Nelt, BTC Logistični center, T. L. Sirk, Milšped in ENNA Logic so dokaz, da se rast, disciplina, povezovanje in odpornost gradijo dolgoročno, z ambicioznimi in pogumnimi odločitvami- Okrogla miza »o težkih časih za logistiko« je zato na mestu: razmere niso romantične, pritiski so veliki, vprašanje pa je, kdo jih bo znal pravočasno prevesti v prednost.

Telematika, povezljivost in nova partnerstva

Posebno težo ima za transportni in prevozniški sektor vrnitev dogodka TelematicsCEEurope conference & expo, ki se po premoru vrača pod okriljem Logističnega kongresa. To je dogodek v dogodku in jasen signal, da so telematika, podatki o voznih parkih, interoperabilnost in digitalno upravljanje transporta postali temelj sodobnega prevozništva.

V času pritiska na stroške, izkoriščenost vozil, vozne čase in kakovost storitev to ni več tehnološka zanimivost, temveč poslovna nujnost. Kdor ne zna povezati vozil, podatkov, planiranja in odločanja, bo težje obvladoval stroške, produktivnost in kakovost storitve. Logistični kongres zato pravilno prepoznava, da morata logistika in transport o teh vprašanjih govoriti skupaj.

Povezovanje kot srčika kongresa

Pomembno pa je tudi, da kongres ni zgrajen samo na vsebini, ampak tudi z močnim poudarkom na povezovanju. B2B matchmaking, mednarodni akademski simpozij in mednarodni študentski hekaton pomenijo, da dogodek ne ostaja pri predavanjih, ampak gradi stik med podjetji, tehnološkimi ponudniki, raziskovalci in mladimi talenti. Prav ta kombinacija je dokaz, zakaj kongres ni le še en logistični dogodek, ampak ena pomembnejših povezovalnih platform za Adria regijo, Srednjo in Jugovzhodno Evropo ter širši evropski prostor. Ambicija kongresa je namreč prav v tem, da poveže deležnike v regiji, jih okrepi z znanjem in izkušnjami ter spodbuja sodelovanje kot srčiko logističnega razvoja.

V tem okviru je pomembna tudi vloga organizatorja, Slovenskega logističnega združenja (SLZ). SLZ je prostovoljno, samostojno in neprofitno združenje, ki povezuje več kot 300 managerjev, strokovnjakov, podjetnikov in drugih s področja transporta, prometa in poslovne logistike ter deluje za razvoj, prepoznavnost in mednarodno veljavo slovenske logistike. Tudi zato imajo partnerstva in sponzorstva pri kongresu širši pomen. Ne omogočajo le izvedbe dogodka, ampak soustvarjajo platformo, prek katere se znanje, mednarodne povezave, primeri dobrih praks in strokovni razvoj vračajo nazaj v panogo. Kongres v tem smislu ni sam sebi namen, ampak del širšega ekosistema, ki dviga raven strokovnega dialoga in krepi kompetence okolja, v katerem logistika deluje.

Logistika ostaja stroka ljudi

Na otvoritvi kongresa ima svoje mesto tudi priznanje Logist leta. Njegova vrednost ni v protokolu, ampak v tem, da v času velikih sistemov, platform in avtomatizacije ponovno pokaže na človeka. Na posameznika (in podjejte), ki zna povezati procese, ljudi, tehnologijo in rezultate.

Podeljeno bo tudi priznanje za življenjsko delo s področja logistike, s katerim SLZ in stroka izpostavljata dolgoročen prispevek posameznikov, ki so s svojim delom, znanjem in zgledom pomembno soustvarjali razvoj logistike ter njeno strokovno težo doma in v mednarodnem prostoru. Prav ta dvojnost daje posebno težo: po eni strani priznanje za aktualno odličnost, po drugi strani spoštovanje do ljudi, na katerih temeljih stroka sploh lahko raste.

Razpis za Logista leta 2025 je odprt do 13. marca 2026. Priznanje je namenjeno posameznikom, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju logistike in večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. To daje priznanju pravo težo. Ne išče najglasnejših zgodb, ampak strokovnost, rezultate in vpliv.

Tudi zato je pomemben del zgodbe kongresa: ker ob vseh razpravah o umetni inteligenci, telematiki, avtomatizaciji in geostrateških spremembah opomni, da se logistična odličnost na koncu vedno meri tudi skozi ljudi.

Zakaj je to pomembno zdaj

Če vse to seštejemo, postane jasno, zakaj letošnji Logistični kongres presega format običajnega poslovnega dogodka. Njegova moč je v tem, da poveže tri ravni, ki jih podjetja prepogosto obravnavajo ločeno: geostrateški kontekst, konkretne dobre prakse in ljudi, ki spremembo dejansko izvedejo. Najprej pokaže, kam gre svet oskrbovalnih verig. Nato pokaže, kaj v praksi deluje v logistiki, proizvodnji in transportu. Na koncu pa vrne pozornost tja, kjer se vse skupaj v resnici začne ─ k vodstvu, sodelovanju, ambicioznosti, pogumu in pripravljenosti, da začnemo delati drugače.

Tehnologija bo prej ali slej dostopna vsem. Razlika bo nastala tam, kjer bo podjetje znalo zaradi nje spremeniti način razmišljanja, odločanja in sodelovanja. In prav tam se bo odločalo, kdo bo v prihodnjih letih zgolj sledil spremembam ─ in kdo jih bo znal voditi.

Več informacij in prijava: http://www.logisticnikongres.si
Koda GZS15 vam prinaša 15-odsotni popust pri kotizaciji.